Odnosi

Zadnje čase imam občutek kot da ljudje ne znajo več živeti drug z drugim. Vsi imajo takšne ali drugačne težave v odnosih: partnerskih, prijateljskih, na delovnem mestu… na vseh področjih. V službi ravno rešujemo problem dveh sodelavk, ki se živi ne moreta videti, kaj šele, da bi sodelovali. In to se baje vleče že tri leta. Delita si pisarno, kar pomeni, da sta 8 ur na dan skupaj in si nagajata. Eno moti če je okno odprto, drugo če je zaprto. Eno moti, če se druga pogovarja po telefonu, drugo, če pošilja faks. Vsaka malenkost je povod, da si skočita v lase. Ta teden pa je zadeva dosegla vrhunec. Ena je prišla in drugi pomotoma izklopila podaljšek za elektriko na kateri je bil priključen njen računalnik. Letele so kletvice, zmerjanja, sledil je jok in stok. Ena grozi, da bo zaradi psihičnih pritiskov začela hodit na bolniško, druga grozi s civilno tožbo…Huje kot otroci v vrtcu!

Pred tremi leti sem bila na poroki znanke, ki se ravno sedaj ločuje. On jo je varal, ona je vložila ločitev in sedaj ji on nagaja in grozi, da ne bo plačeval alimentov, da ji ne bo nič pustil… v glavnem podrobnosti niso lepe.

Ena od prijateljic ima že sedaj težave s potencialnim bodočim, druga ugotavlja, da od moža ne dobiva tistega kar bi želela, tretja ima spet svoje probleme. Očitno smo v obdobju, ki nas kruto izziva, da začnemo delati na sebi in na odnosih. Ljudje v odnosih drug drugemu nastavljamo ogledalo. Kje nas najbolj boli? Tam je naša šibka točka, ki jo je potrebno brez odlašanja raziskati in okrepiti. V partnerskih odnosih se seveda pokaže več šibkih točk. Začne se z malenkostjo, ki kmalu postane nekaj, kar nam gre na živce in na koncu preraste v pravo vojno. Enostavno, ker ni tako kot smo si mi zamislili. Ponavadi brez upoštevanja partnerjevih zamisli, mnenj, idej. Vse prevečkrat delujemo po principu: kar je tvoje je moje, kar je moje pa tebe nič ne briga. Še kakšen tak lep vzorec se najde: želimo kontrolo nad drugimi, ne želimo pa da drugi kontrolirajo nas. Najhujša pa je naša lastna trmoglavost, sploh če smo prepričani, da mora biti po naše. Imeti svoj prav. Ni lepšega kot to… če hočemo razdreti odnos.

Začne se vedno z nami samimi: ne delaj drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili in star slovenski pregovor postane globoka resnica: pometi najprej pred svojim pragom.

In še za konec: VES SVET LJUBITI JE LAHKO, PROBLEM JE LE TALE BEDAK POLEG MENE.

Izguba nedolžnosti

Vabilo Blogrole naj napišemo nekaj o izgubi nedolžnosti mi je dalo misliti. Kaj vse povezujemo z nedolžnostjo in njeno izgubo? Najlepša in najpreprostejša nedolžnost je nedolžnost malih otrok. Ti še niso »pokvarjeni« in nas zato s svojimi globokimi očmi in težkimi vprašanji vedno postavljajo pred soočenje z resnico. Takšno ali drugačno. In, ko mali otroci odraščajo, prevzemajo vzorce odraslih in počasi izgubljajo nedolžnost. Nedolžnost je tako nekaj, kar malim otrokom zavidamo, čeprav si tega na glas ne priznamo. Zakaj je ne moremo več pridobiti nazaj?! Morda bi se morali vprašati ali se sploh želimo vrniti v ta čas otroške nedolžnosti. Globoko v sebi verjamem, da je odgovor na vprašanje pri vseh ljudeh pritrdilen. Kdo si ne bi želel še enkrat postati neobremenjen z vsemi slabimi spomini, razbliniti vse zamere in spoznavanje težkih, trpljenja polnih trenutkov.
Čas nedolžnosti tako enačimo z nevednostjo in nepoznavanjem vseh »grozot sveta«. Kaj pa, če je čas nedolžnosti nekaj povsem drugega? Če je to čas, ko še verjamemo v Ljubezen, ko se še spominjamo Enosti in Svetlobe iz katere prihajamo! In vse naše iskanje in vsa naša dejanja so pravzaprav podzavestna težnja k vrnitvi v to stanje nedolžnosti. V stanje, dobro znano naši duši, v stanje, ki ne obstaja v prostoru in času, kjer ni ničesar, kar ima prizvok slabega, temnega in negativnega. Kjer je naša duša popolnoma svobodna in povezana z vsem in vsemi. In v tem stanju blaženosti se duša odloči, da želi v materialnost, v prostor in čas, kjer pozabi, da je ona Svetloba in Ljubezen in se utelesi. In z rojstvom v ta naš svet izgubi nedolžnost.
V svetu dvojnosti se prične znova učiti vsega od začetka. Išče in si prizadeva odkriti kdo je in od kod prihaja. Kakšen je bil namen tega utelešenja, rojstva ali inkarnacije? Kogar takšna vprašanja močno privlačijo in si prizadeva najti odgovore, se začne počasi vračati v čas nedolžnosti. Počasi odvrže pridobljene vzorce, se osvobodi zamer in vseh »slabih« stvari, čustev, misli. Ljudem, ki so nedolžnost našli, pravimo, da so postali razsvetljeni. V njihovih očeh lahko vidimo v globino njihove duše in ob njih smo postavljeni pred soočenje z resnico. Takšno ali drugačno.

aab096e4255040899a62ccab485b29b0

Denar

Kjerkoli se prepleteta ezoterika in denar je osnovna teza enaka: denar je energija in denar sam po sebi je nevtralna energija. Je brez namena. Mi, ljudje smo tisti, ki mu določimo namen in s tem opredelimo njegovo energijo. Z istim denarjem lahko kupimo orožje ali pa hrano. Z istim bankovcem, da sem bolj natančna. Mi smo torej tisti, ki ga uporabljamo za svoje interese, namene, koristi. Če, je denar energija, pomeni, da je njegova količina, ki se znajde v naših rokah popolnoma odvisna od nas samih. In smo tam. Denar je nergija, ki kroži. Mi sami smo tisti, ki ji dopuščamo in določamo koliko je pride do nas. Naši strahovi, predsodki in miselni vzorci ustvarjajo blokade, ki preprečujejo, da bi energija (denar) krožila ali nas obilno preplavljala.

Sama sem že večkrat dobila potrditev tega, da vesolje poskrbi za vse in, da moji lastni strahovi in skrbi pri tem naredijo več škode kot koristi. Tako sem se naučila, da kadar potrebujem denar, »pošljem naročilo« angelom in se potem potrudim, da na to čim manj mislim ali se obremenjujemo od kod in kako in ali sploh bo denar prišel. In pride. Točno taka vsota, kot jo potrebujem. Najbolj nazoren primer se mi je zgodil, ko sem se odločila, da bom naredila drugo stopnjo reikija. Takrat sem ravno pisala diplomo in nisem nikjer delala, torej denarja iz tega naslova nisem mogla dobiti. Od staršev si nisem hotela izposoditi. Prijavila sm se na tečaj in se ploh nisem obremenjevala s tem ali bom denar zbrala in kako, ker sem imela precej dela z diplomo. Tečaj je bil v soboto, v četrtek pa še vedno nisem imela denarja. Ko sem bila ravno na tem, da se počasi začem sekirat, je zazvonil telefon in mamin 85 letni stric je klical ali bi šla z njim v petek v Celovec, ker ima opravke pa ne bi šel rad sam (dolga vožnja in te stvari). Ker nisem imela drugih obveznosti sem šla torej v petek z njim v sosednjo Avstrijo, kjer je v eni od bank zaprl svoj varčvalni račun. Ko sva prispela v Ljubljano mi je v zahvalo, ker sem šla z njim dal 100€. Očno toliko kolikor sem potrebovalaza reiki tečaj naslednji dan.

Takšni in podobni primeri so me naučili, da zaupam. Naslednja lekcija, ki sem se je morala naučiti je bila, da znam vrednotiti sebe in svoje delo. Kadar sem iskala (in tudi dobila) službo, sem bila plačana točno toliko kolikor sem si sama postavila ceno. Skoraj vedno sem imela razpon: maksimum tam, kjer mislim, da bi morala imeti plačo, vendar ne verjamem, da mi jo bodo dali, neko srednjo vrednost, ki se mi je zdela realna in bi bilo pošteno, če bi jo imela in minimum, ki sem ga nekako skrivala pred sabo, ker je bila to meja pod katero pa zagotovo ne gem. Ampak globoko nekje v sebi sem vedno vedela, da je to tista zadnja meja na katero še pristanem. In uganite, kje sem ponavadi pristala. Točno na minimumu. Tam sem si namreč v resnii postavila ceno, tam sem se koncentrirala na svojo vrednost. Priznam, da tega še ne obvladam najbolje, še vedno imam namreč v ozadju tisto najnižjo pod katero ne grem, čeprav mi je to mejo uspelo že kar precej dvigniti. Tudi moja zadnja plača je na tej meji. In zmanifestirala sem si jo popolnoma sama.

Veste kje je vaša cena, kako se vrednotite? Se vam zdi, da imate premalo denarja? Koliko pa bi ga pravzaprav zares potrebovali? Če vam jutri z neba pade 100.000 evrov, veste natanko kaj bi z njimi? Če ne, potem jih ne potrebujete. Če veste, kaj bi z njimi, kje so v vas samih blokade, s katerimi si preprečujete, da bi jih dobili?

aab096e4255040899a62ccab485b29b0

Samoanaliza vrednot

Prejšnjič sem pisala o tem kje se nahajam glede na različna področja svojega življenja. Drugi del naloge, ki smo jo dobili na tečaju pa je bil povezan z vrednotami: napišite seznam svojih vrednot in preglejte na katerih življenjskih področjih delujete v skladu z njimi. Te naloge sem se lotila naslednji dan po odkrivanju področij življenja. Najprej sem ugotovila, da se pravzaprav sploh še nikoli nisem poglobila v to katere so moje vrednote (če izključim tiste, ki se jih ponavadi izpolnjuje v anketah). Kaj je tisto, kar mi je v življenju resnično pomembno? Čemu dajem prednost in kaj me vodi?! Kaj mi veliko pomeni v odnosih z drugimi in okoljem nasploh?! Kaj določa moje delovanje?! Najprej sem ugotovila, da se vrednote skozi življenje spreminjajo, saj bi bili odgovori na prej napisana vprašanja 10 ali celo 5 let nazaj drugačni in čez 5 let bodo verjetno spet drugačni. Tako lahko govorim le o svojih trenutnih vrednotah. S posameznimi besedami sem skušala odgovoriti na prej zastavljena vprašanja in dobila lep nabor besed. Potem sem ugotovila, da nekatere besede označujejo pravzaprav isto in jih združila ter na koncu prišla do 4 vrednot, ki trenutno vodijo moje življenje in so ga na nek način tudi že v preteklosti. Na prvem mestu je SAMOZAVEDANJE – vključuje živeti življenje s polno odgovornostjo, zavedanje in sprejemanje posledic svojih dejanj, iskreno delo na svojem razvoju, ki je edinstven in omogoča, dadopuščaš svobodno izbiro tudi drugim, hkrati pa ne dovoliš, da bi kdorkoli kratil tvojo. Samozavedanje mi omogoča, da vem kaj hočem, želim in v skladu s tem tudi odgovorno delujem. Ostale vrednote so logična posledica samozavedanja.

Na drugem mestu je tako SVOBODA v smislu dopuščanja svobodne izbire in nevmešavanja v življenje drugih. Znotraj tega je zame izredno pomembna poštenost (fair play), ki ima duhovni vidik (ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili) in čisto psihološkega, ki izhaja iz mojega Ega in potrebuje še veliko dela – če se trudim po svojih najboljših močeh in drugi tega ne opazijo ali celo kritizirajo, sem užaljena in prizadeta.

Sledi UČENJE, ki vključuje modrost, inteligenco, splošno razgledanost; spoznavanje novega in širjenje obzorij torej. To cenim in si prizadevam, da sama nenehno širim svoja obzorja. Na četrtem mestu je vrednota, ki me verjetno najbolje odraža in to je VESELJE DO ŽIVLJENJA – pomeni uživanje v vsem kar je in besede, ki so znotraj te vrednote so energičnost, motivacija, strast, zagon, entuziazem. Ob spoznavanju sebe, Boga-Ljubezni, Zemlje, duhovnih resnic je edini moj zaključek, da smo tu zato, da odkrijemo da smo Ljubezen in pri tem uživamo v raju na Zemlji, ki nam ga je podaril Stvarnik.

Vsa navdušena, da sem "odkrila" svoje vrednote, sem se lotila naslednjega koraka in sicer, da sem preverila, kako se držim teh vrednot na posameznih področjih življenja. In, ko sem pogledala zapiske prejšnjega dne, sem ugotovila, da stvari, ki jih moram izboljšati potrebujejo izboljšanje samo zato, ker niso v skladu z mojimi vrednotami. Na primer na področju zdravja želim več narediti na področju kakovostne energetske hrane, kar je povezano z vrednoto samozavedanja – vem kdo sem in kaj potrebujem, konkretneje kaj potrebuje moje telo. Vrednota učenja se kaže skozi literaturo in informacije, ki jih zbiram o prehranjevanju, vzgoji rastlin in iskanje ter izpopolnjevanje tehnik, ki mi pomagajo pri zdravljenju. In tako naprej.

Moj končni zaključek je, da vse vrednote spodbujajo mojo duhovno izpolnitev in moja duhovna pot spodbuja in krepi moje vrednote. Zanimivo popotovanje, ki vam ga priporočam. Veste katere so vaše vrednote?

Področja mojega življenja

Zadnjič smo na tečaju dobili naslednjo nalogo: napišite seznam, kje v življenju se nahajate glede na različna področja (zdravje, odnosi, finance, kariera, kreativnost, duhovna izpolnitev), kje bi na teh področjih želeli biti in kaj boste naredili, da boste tja prišli. Usedla sem se torej z zvezkom v roki in pregledala področja svojega življenja.

ZDRAVJE: fizično telo mi dobro služi, vendar ga zadnje čase malo zanemarjam. Predvsem se neustrezno prehranjujem (vsaj za moje pojme), saj pojem občutno premalo kakovostne, hranilne hrane, poleg tega sem v zadnjih dveh mesecih povečala tudi količino mastne hrane in mesa. Želim si ustvariti več priložnosti za hrano, ki ne bo nahranila le mojega fizičnega telesa, ampak tudi etersko, psihično in duhovno telo.

OBILJE: na denar ne gledam več, kot nekaj česar mi nenehoma primanjkuje, ampak dovolim, da priteče v moje življenje takrat, ko ga potrebujem. Enostavno zaupam Angelom, da bo za moje potrebe denar pritekel takrat in toliko kolikor bom rabila. Poleg tega, sem že večkrat dobila potrditev, da toliko kolikor verjamem, da zaslužim, toliko dobim.

ODNOSI: delim jih na dva dela – tiste na delovnem mestu in tiste izven njega, torej moje družabno življenje. Trenutno je slednje bolj na stranskem tiru, saj me stres na delovnem mestu izčrpava in mi zato v prostem času zmanjkuje volje za ukvarjanje z odnosi. Ugotovila pa sem, da odnosi na delovnem mestu vplivajo na odnose doma, obratno pa ne – če mi v službi ne gre vse po maslu, sem doma sitna, če pa doma ni kaj v redu pa to na moje delo ne vpliva. V svojem življenju želim gojiti odnose, ki me izpolnjujejo, zato jih polnim s harmonijo, ljubeznijo in svetlobo.

KARIERA: dobila sem zaposlitev v skladu s svojimi željami in sposobnostmi, vendar sem si očitno zmanifestirala preveč nalog. Delam, kar me veseli, ampak trenutno me to delo (količina) psihično izčrpava. Postaviti si moram prioritete v skladu s tem kar zmorem in si delo časovno bolje organizirati. Trenutno delo je zaželjeno, vendar vem, da me v prihodnosti čaka drugačna kariera, zato istočasno delam tudi na tem področju, ampak vam še ne izdam kako.

KREATIVNOST: tako kot odnose, tudi kreativnost delim na tisto na delovnem mestu in tisto, ki je izražena izven službe. Kreativnost na delovnem mestu se kaže predvsem skozi ideje, kako najbolj optimalno urediti in organizirati delovne procese in v končnih izdelkih (predlogi, predstavitve, spremembe…). Kreativnost v zasebnem življenju se trenutno izraža skozi pisanje in grafično oblikovanje in je zadnja dva meseca bolj v ozadju. Pričenjam z delom na tem, da zmanjšam psihično obremenitev na delovnem mestu in mi na ta način ostane energija za kreativnost v prostem času.

DUHOVNA IZPOLNITEV: vem, da nenehno napredujem pri odkrivanju sebe, svojega namena in poslanstva. Uživam v učenju in spoznavanju novega in zopet sem našla čas za branje knjig. Vesela in zadovoljna sem z doseženim in nadaljnje korake prepuščam svojemu Višjemu Jaz, svoji Duši in svojemu duhovnemu vodstvu.