30. 12. 08

Pregled leta 2008

Glede na čas, ki se pospešuje in s tem vse kar leti mimo mene, sem se odločila, da preletim leto, ki se zaključuje in ugotovim, kaj vse se je zgodilo in česa sem se v tem letu naučila. Zagotovo je bilo moje leto 2008 zaznamovano z uravnovešanjem nižjih in višjih vibracij – na eni strani služba, kjer delam z ljudmi, ki za minimalno plačo v proizvodnji opravljajo monotono delo in na drugi strani ponovno odkrivanje in spominjanje tega kdo sem, od kod prihajam in kam grem. V mesecu marcu sem se potopila v angelske energije na Havajih, kjer sem pridobila zavedanje, da je moja pot tesno povezana z angelskimi vibracijami. Čeprav sem se čutila pripravljeno, je moralo vse skupaj še malo dozoreti, se izkristalizirati in oblikovati. Predvsem jaz sem morala uskladiti svoje želje s svojimi zmožnostmi.

Ko sedaj gledam na obdobje po vrnitvi s Havajev, vidim predvsem čiščenje in transformacijo mentalnih in energetskih vzorcev, skozi katere sem šla. Duhovno vodstvo mi je pomagalo, da sem gradila zaupanje v svoje znanje in intuicijo. Še posebej na področju manifestiranja. Nenehno so mi dokazovali, da je izključno od mene odvisno, kaj se dogaja v in z mojim življenjem. V avgustu sem začutila, da se zaključuje neko obdobje v mojem življenju in da se postavlja nekaj novega. Če je bilo prej pisanje prispevkov na tem blogu dovolj, sem v avgustu začutila nekakšno zatišje pred nevihto. In seveda odkrila sem Aura-somo. Najčudovitejši sistem terapije za dušo in vse energetske, čustvene, mentalne ter fizične aspekte posameznikovega življenja. In je kaj čudnega, če je steklenička ravnotežja, ki sem jo izbrala na terapiji nosila ime Glava v nebesih, noge na zemlji?! In res sem prizemljila svojo nadaljnjo pot, svoje nove dejavnosti in vse, kar se bo še razvijalo v prihodnjem letu. Pritegnil me je svet esenc, barv in arom in to na mojih najglobljih ravneh.

Angeli, mojstri in vodniki so me kar nekako postavili pred dejstvo, da je sedaj napočil pravi čas! Da bi mi dokazali, da res ni nič nemogoče in da je to, kar se razvija, prava pot, so me poslali direktno na nacionalko! Ja, leto, ki se zaključuje, je bilo res prelomno in če me vprašate, katera je največja lekcija, ki sem se je učila v tem letu: zaupati, zaupati, zaupati! Duhovnemu vodstvu in sebi. Vedno! In vse, kar lahko konec leta rečem je iz srca HVALA! Hvala tebi dragi bralec, draga bralka, hvala angelom, hvala Stvarniku, hvala Enosti, ker sem/smo lahko Ljubezen in Svetloba. Tudi v letu, ki prihaja.

24. 12. 08

Voščilo



Vsem želim, da tem času in prostoru ponovno najdete sebe, da se razvajate in crkljate. Da v prihajajočem letu vsak dan občutite prisotnost angelov, ki vam pomagajo, da stopate po poti srca, ki vodi v vaše najvišje dobro. Želim vam, da prepoznate svoj polni potencial in odgovorno ustvarjate svoje lastno življenje.


P.S. Pa smo ga dočakali: ANGELSKI ŽUR

21. 12. 08

Ljudje smo bitja svetlobe in luči


V zadnjih letih so prihajajoči božični prazniki kar nekako izgubili vsebino. Vse je samo še zunanji blišč. Vse hiše so okrašene z vedno več lučkami, toda skozi okna seva tema. Kaj se skriva za vsemi sijočimi fasadami? Ljudje si podarjamo kupljena darila in december v glavnem mine v tuhtanju, kaj komu kupiti. Pozabljamo pa na to, da je konec leta namenjen notranji refleksiji, temu da se poglobimo vase, da v srcih prižgemo luč in se obdarimo z Ljubeznijo, svetlobo, toploto in bližino.
Vsi ljudje imamo dušo, ki je čista in nepokvarjena in v življenju naj bi težili k temu, da se ta čudovita duša izrazi skozi naše fizično telo. Toda kaj počnemo mi? Zavijamo se v plasti težkih, temnih, za svetlobo neprepustnih mentalnih vzorcev; svoje delovanje usmerjamo navzven, v materialno, kopamo se v strahovih in s tem krepimo čustva jeze, ljubosumja, zavisti... In potem se čudimo, zakaj se je svet zarotil proti nam! Resnica je, da zakon privlačnosti deluje tako, da podobno privlači podobno. Če smo se zavili v temo, bomo privlačili temne ljudi, temne dogodke, temne situacije. Rešitev je preprosta in vendar jo je tako težko izvesti: ponovno je potrebno odkriti luč v nas samih.
Da bi odkrili lastno notranjo luč, se moramo vsaj za trenutek umakniti od vsakdana in zapreti oči. Naredimo globok vdih in izdih in nekaj časa spremljamo svoje dihanje. Usmerimo svojo zavest v področje srca in tam vizualiziramo drobno iskrico svetlobe. Predstavljajmo si, kako raste in postaja vedno svetlejša, dokler ne presvetli našega celotnega telesa. Vdihnemo to lastno svetlobo in jo razširimo še na prostor v katerem se nahajamo, pa na stavbo in vse ljudi v njej. Ko smo tako čudovito iz svojega srca razširili svetlobo, naredimo še en vdih in še razširimo to svetlobo na celotno mesto/vas in z dodatnim vdihom na cel svet, na vse njegove dimenzije. Svet je tako osvetljen s svetlobo našega srca in to stanje vzdržujemo toliko časa, dokler se počutimo udobno. Nato se z zavestjo vrnemo nazaj v svojo sobo in svoje telo. Ta občutek svetlobe v srcu skušamo ohraniti tudi, ko ponovno odpremo oči.
Prihajajoči prazniki so kot nalašč, da jih izkoristimo in ponovno odkrijemo svojo lastno svetlobo. Simbol božičnih praznikov je novo rojstvo, ki se je zgodilo tam, kjer ni bilo blišča, hrupa in velikih množic – rodil se je božji sin. Prav vsak med nami je božji otrok in prav vsak med nami ima možnost, da gre stran od zunanjega sveta, v svoje srce in se tam ponovno rodi. Simbolika Božiča je lahko smerokaz, ki nam pokaže v katero smer se je potrebno obrniti. Da bi se obrnili navznoter ni potrebno, da se odpovemo smrekci, da se zapremo v sobo ali da se medsebojno ne obdarujemo. Gre predvsem za ponoven razmislek, kakšna bo naša vsebina družinskega druženja, kako lahko skupaj naredimo praznike resnično praznične. Brez sramu lahko izključimo televizor in se sami lotimo izdelave daril ali vsaj voščilnic. Preživimo skupaj kvaliteten in ustvarjalen čas, odločimo se, da bomo z vsemi ljudmi prijazni. Prijazni iz srca, ne iz potrebe ali zaradi vtisa. Dovolimo si, da začutimo čarobnost, da v preprostih stvareh najdemo veselje in srečo. Dovolimo si, da vstopimo v svoje lastno srce in tam najdemo svojo lastno svetlobo, svojo lastno božično zvezdo, ki nas vodi do rojstva Boga v nas samih.

14. 12. 08

Alternativa na RTV - pogovor o angelih

Na televiziji Slovenija sem se to soboto v oddaji Labirint, v rubriki Alternativa pogovarjala o angelih: kdo so, kako nam lahko pomagajo.

Pogovor si lahko ogledate TUKAJ (rubrika Alternativa se prične po 25 minutah)

6. 12. 08

Zavest v vseh svojih oblikah

Ste se kdaj vprašali katerega dela sebe se zavedate, ko razmišljate o sebi? Največkrat se v vsakdanjem življenju zavedamo svojega fizičnega telesa. Še posebej, kadar nas kaj boli, tišči, špika in je z njim karkoli narobe. V takem trenutku takoj reagiramo in skušamo odpraviti nevšečnost. Če je zadeva hujša obiščemo zdravnika, ki nam predpiše tablete za instant rešitev. Čeprav se fizičnega telesa zavedamo in se z njim celo istovetimo, zanj bolj slabo skrbimo. Res ga nahranimo, kadar nas prime lakota, vendar bolj slabo razmišljamo o tem s čim ga hranimo. Ni moj namen pisati o zdravi prehrani in postenju, tovrstnih informacij je dovolj drugod. Tudi "vzdržujemo" svoje telo bolj slabo – cele dneve bolj kot ne sedimo, zvečer, ko naj bi se umirili pa ga peljemo v zaprto telovadnico brez kisika, kjer ga v eni uri dodobra prepotimo. Pa še to bolj z namenom, da bi pokurili tiste kalorije, ki smo jih vase zmetali preko dneva, kot pa zaradi samega zdravja. Ja, mi smo fizično telo, z vsemi živčnimi povezavami, celicami, nevroni in možganskimi transmiterji.

Potem pa se zgodi nekaj, kar povzroči, da privrejo na dan čustva. In nas preplavijo. Rečemo, da smo jezni, srečni, žalostni, zaljubljeni. Se pravi imamo čustva in smo čustveni. S čustvi se ukvarjamo še manj kot s telesom. V tistem trenutku, ko nas preplavijo čustva, nas usmerjajo in vodijo v dejanja, ki si jih kasneje težko razlagamo. Svoja čustva poznamo zelo slabo. Načeloma sicer vemo, kaj nas vesli, žalosti, česa nas je strah, ampak to precej težko nadzorujemo. Tisti, ki imajo takšne čustvene težave, da s tem motijo okolico, se morda odločijo obiskati psihoterapevta, da jim pomaga čustva spraviti pod nadzor. Vsaj tista moteča. In potem celo priznamo, da nas poleg fizičnega telesa, "sestavljajo" tudi čustva.

Vendar imamo še razum. Tega znamo celo uporabljati… Kaj res? Celo življenje se nekaj učimo, si stvari skušamo zapomniti, si jih logično razlagati in imamo cel kup znanosti, ki nam pri tem pomagajo. Brez razuma bi še danes živeli v votlinah! Pa se izkaže, da nam tudi razum ne služi najbolje, saj nam vsake toliko časa odpove. Vsak si lahko sam najde primer iz svojega življenja, ko je "izgubil glavo", dobil "črno luknjo" ali pa samo preprosto nekaj pozabil. Ob podrobnem pregledu ugotovimo, da tudi za lastni razum ne skrbimo najbolje. Največkrat ne izbiramo informacij, ki jih prejemamo, pustimo se "poneumljati", nasedamo na razne marketinške prijeme… ker je lažje slediti, kot premisliti in preveriti. Morda bom krivična, ampak zakaj je lažje vzeti v roke Lady kot National Geographic? Zakaj je lažje prižgati TV, kot v roke vzeti knjigo? Zaradi pomanjkanja časa zagotovo ne! Že če se samo malo posvetimo razmišljanju, se poistovetimo s svojimi mislimi: mislim, torej sem.

In, ko se nekoč zgodi nekaj, česar ne moremo doumeti ne na fizičnem, ne na čustvenem, kaj šele na razumskem nivoju, se začnemo spraševati ali nismo morda še nekaj več. Nekaj kar je višje in globlje in bolj celostno kot tisto, kar mislimo, čustvujemo in otipamo? Takrat si postavimo vprašanje: kdo sem? Zakaj se moje življenje odvija na tak način? Od kod prihajam, kam grem, kaj je moj namen? Na takšna vprašanja naletimo, kadar rešujemo težave, za katere ne najdemo rešitve v prej omenjenih nivojih. Ko se odločimo, da bomo poiskali odgovore, ugotovimo, da imamo najprej ogromno dela, da uredimo svoje mentalno, čustveno in fizično telo. Če se dvignemo v stanje razširjene zavesti, so spodnja tri telesa videti skoraj kot smog in megla v ljubljanski kotlini sredi zime. V stanju razširjene zavesti, se dvignemo do svojega astralnega telesa, od koder med drugim lahko komuniciramo z drugimi svetlobnimi bitji. Odkrijemo, da je naša zavest neizogibno povezana z višjimi nivoji, da smo tudi mi svetlobna bitja, da smo duše, ki izhajamo iz Stvarnika, ki je brezkončna Ljubezen. Kako bo vsak posameznik prišel do teh spoznanj, je individualna izkušnja. Vsekakor pa pot tja vodi skozi očiščenje in integracijo vseh naših nivojev in stanj zavesti. Nekateri za to potrebujejo več, drugi manj časa, vsi pa smo na poti vračanja v to čudovito enost, kjer ni več individualne zavesti, ampak samo stanje Biti v Enosti.