24. 10. 2008

Odgovornost in odločitve

Odgovornosti se ljudje na široko izogibamo. Še posebej, če s tem mislimo odgovornost za svoje življenje. Veliko bolj enostavno je to odgovornost poriniti drugim in se potem pritoževati, kako slabo delajo. Pa naj bo to na področju osebnih odnosov ali politike. Kaj pa odgovornost pravzaprav je? Kako se kaže v vsakdanjem življenju? Odgovornost je sprejemanje vseh posledic svojih odločitev. Kadar se nekaj odločimo, da bomo storili, v to vložimo svojo energijo, že s samo odločitvijo sprožimo določene posledice. In če se kasneje premislimo, izstopimo iz situacije, to pomeni, da nismo prevzeli odgovornosti za svojo odločitev. Lahko grem celo dlje in trdim, da se v takšnem primeru nikoli nismo zares odločili. Kadar se namreč zavestno in trdno nekaj odločimo, takrat za tem tudi stojimo. Če pogledate v svoja življenja, koliko tistih pravih odločitev ste sprejeli?! Največkrat vidimo, da jih lahko naštejemo na prste ene roke. In to je žalostno. Odločitve, ki smo jih sprejeli in zanje prevzeli tudi odgovornost, so tiste situacije, kjer smo svoje delo opravili do konca. Ko smo stvar začeli, jo izpeljali in tudi zaključili. In se ob vsem tem počutili dobro. To so odločitve, ki so nam na nek način spremenile življenje, nas obogatile ali nam dale čudovito življenjsko lekcijo.

V vsakdanjem življenju se pravzaprav kar naprej nekaj odločamo. Največkrat to počnemo nezavedno. Če bi se pogledali od zunaj, bi preprosto rekli, da delujemo. Vendar je ravno to naše delovanje odvisno od majhnih odločitev, ki jih na koncu izpeljemo do konca ali pa tudi ne. Tudi to, da se ne odločimo, je odločitev. Že ko se zjutraj zbudimo, se odločimo ali bomo vstali ali ne (velikokrat z negodovanjem in vzdihovanjem ali nam je tega treba), potem sledi oblačenje. Ali pri oblačenju kdaj zavestno pomislite, da bi si izbrali barvo oblačil, ki vam bo tisti dan dovajala pravo energijo? V službi nenehno sprejemamo takšne ali drugačne odločitve. V prostem času se ukvarjamo z marsičem. Ko se odločimo za določen tečaj, aktivnost ali amatersko dejavnost, je prav tako pomembno, da za to naše delovanje sprejmemo odgovornost. Še posebej pri skupinskih dejavnostih je pomembno, da delujemo odgovorno, saj s tem, ko se pridružimo skupini, sprejmemo odgovornost za celo skupino. In kako se bodo stvari odvijale, je odvisno od tega ali smo pripravljeni da zadevo, ki smo jo pričeli tudi zaključimo. Sama sem imela velikokrat priložnost izkusiti, kako pomembno je, da v skupini (timu) vsak prevzame odgovornost za svojo odločitev, da se je tej skupini pridružil. Kajti, če sredi skupinskega dela odide, se delo skupine enostavno podre. V odnosih sprejemanje odgovornosti pomeni, da moramo partnerja vedno obravnavati enakovredno. Če se odločimo, da bomo v nek odnos vstopili, smo sprejeli odgovornost za to, kakšen bo ta odnos. Kaj bomo vanj prinesli in koliko se bomo potrudili, da bo odnos funkcioniral, je naša odločitev.

Kadar za svoje odločitve sprejememo odgovornost, se tudi v primeru, da smo se slabo odločili, lahko veliko naučimo. Naša odločitev tako postane naša izkušnja in nas oplemeniti. Vemo, da se bomo naslednjič zaradi te izkušnje lahko odločili bolj modro. Vse postane odvisno od nas. In tako prenehamo biti žrtve sveta okoli nas, ampak postanemo kreatorji svojega lastnega življenja. In na to smo lahko ponosni.

29. 9. 2008

AURA-SOMA, tečaj 1.stopnja


Aura-Soma 1. stopnja (Aura SomaTM Foundation Course)

Poučuje Simone Rosenberg (UK), uradna učiteljica Aura-SomaTM akademije ASIACT iz Anglije www.asiact.org

Izdelke Aura-Soma je mogoče kupiti preko spletne trgovine ali v trgovinici Zdravljenje duše na Brilejevi 2 v Ljubljani.

Aura-SomaTM pomeni jezik barv - jezik, preko katerega razvijamo pot ozaveščanja vseh naših misli, čustev, dejanj in odločitev.

Aura-SomaTM je zelo naravna oblika barvne terapije, ki vsakomur ponuja možnost obsežnega osebnostno-duhovnega razvoja. Sistem Aura-Some v naše življenje prinaša predvsem notranje ozaveščanje, notranjo moč in potencial, da se povežemo z najglobjim aspektom nas samih.

IZOBRAŽEVANJE SISTEMA AURA-SOMATM


1. stopnja tečaja je namenjena predvsem temu, da udeleženci na resnično globjem notranjem nivoju začnejo razumevati pomen barv ter začeti prepoznavati globine sebe preko jezika barv.

Glavni cilj 1. stopnje tečaja Aura-SomaTM (Aura SomaTM Foundation Course) je predstaviti udeležencem tečaja filozofijo sistema Aura-SomaTM, predstaviti udeležencem kako delamo s sistemom Aura-SomeTM ter znanje s področja dela z Ekvilibriumi (barvne flaške). Prva stopnja tečaja se tako osredotoča na delo z štirimi flaškami Ekvilibriuma in raziskuje odnose in pomene teh flašk.

Vsebina tečaja Aura-SomaTM 1. stopnja
  • osnovni principi sistema Aura-SomaTM
  • predstavitev in nastanek sistema Aura-SomaTM
  • barvna teorija - primarne, sekundarne, terciarne in komplementarne barve
  • vidni in nevidni barvni spekter
  • barvna usklajenost kot ključ ravnovesja v človeku
  • jezik barve in sporočila barve na večih nivojih
  • proces Aura-SomaTM konsultacije in interpretacije posameznih flašk
  • barvni odnosi med izbranimi flapkami oz. Ekvilibrijumi
  • proces priporočila pomandrov in kvintesenc klientom
  • demonstracija in praktična izvedba ročne masaže z pomandrom
  • demonstracija in praktična izvedba masaže nog s pomočjo izdelkov Aura-SomaTM
  • demonstracija in praktična izvedba dela na auri človeka in vseh subtilnih energij s pomočjo izdelkov Aura-SomaTM sistema
Ob uspešno opravljeni 1. stopnji tečaja udeleženci prejmejo certifikat 1. stopnje in so pripravljeni deliti osvojeno znanje Aura-SomeTM z družino in prijatelji. Na tej stopnji udeleženci še niso pripravljeni na profesionalno svetovanje.

Simone Rosenberg

Simone Rosenberg je učiteljica sistema Aura-SomaTM že več kot 12 let. Sistem poučuje povsod po svetu.Trenutno vodi v Angliji, v Londonu svoj center imenovan Dolphins&Angels www.dolphins-angels.com in je tudi glavni distributer produktov Aura-SomeTM na področju Anglije.

Simone je življenje vodilo v različne alternativne terapije in znanja. Podrobneje se je spoznala s tako aromaterapijo, refleksologijo, zdravljenjem kot tudi reikijem. Je tudi učiteljica Melchizidek metode, kljub temu pa je Aura-SomaTM njena prva strast. Simone je nekaj več kot devet let svojega življenja posvetila raziskovanju in prakticiranju teh različnih tehnik in terapij, dokler ni bila nekega dne daljnega leta 1995 predsavljena sistemu Aura-SomaTM. V trenutku je začutila globoko povezanost s sistemom in modrostjo, ki ga ta sistem odraža. Nemudoma je dobila občutek kot, da se je vrnila domov. Tako je leta 1999 pridobila svoj učiteljski certifikat in od tistega dne dalje z največjim veseljem deli svoje znanje in izkušnje z učenci s celega sveta. Prav tako je kvalificirana predavateljica Metuljnih in Morskih esenc, katere je ustvaril Erik Pelham in so distribuirane prav tako v sistemu Aura-SomeTM.

Simonin življenjski moto je slavni izrek Mahatme Gandhija - Bodi sprememba, katero želiš videti v svetu! Njeno razumevanje je, da prav sistem Aura-SomaTM prinaša to v naša življenja.

25. 9. 2008

Energijske nevihte

Spremembe v vibracijah Zemlje občutimo čedalje močneje. Vsi ljudje. Ste opazili, da se ljudem neznansko veliko »dogaja«? Da imajo težave na vseh področjih, da so napeti, da iz njih bruhajo vsakovrstna čustva? Utrujenost, nezadovoljstvo, zmedenost in splošna napetost. Vse to je posledica dviga vibracij. Čedalje več je svetlobe, ki čisti vso »svinjarijo«, ki se je nabirala stoletja. Famozno leto 2012 se nezadržno približuje. Ogromno je špekulacij okoli tega, kaj se bo takrat zgodilo. Naj vas potolažim: svet se ne bo podrl, človek bo še vedno človeku volk in vojne bodo še vedno divjale. Globalne spremembe žal niso tako zelo hitre. Toda kaj je vzrok vsega tega? Čemu nas torej premetava? Zemeljska os oziroma naš sončni sistem kot celota kroži okoli nebesnega svoda glede na dvanajst zodiakalnih ozvezdij. Približno vsakih 2150 let preide naše osončje v poravnavo z enim od teh ozvezdij. Vsako ozvezdje izžareva lastno vrsto kozmične energije s svojimi posebnimi, specifičnimi lastnostmi, ki jo naše osončje sprejema. Ta energija vpliva na človeštvo ter ga spodbudi, da ustvari strukture na vseh področjih - socialnem, političnem, verskem, gospodarskem ter znanstvenem. Leta 2012 v popolnosti stopimo v ozvezdje Vodnarja. To pa pomeni nove energije, ki se jim je potrebno prilagoditi. In ravno to se sedaj dogaja.
Ljudje smo “priklopljeni” na kolektivno zavest, zato smo vsi pod vplivom teh sprememb. Več ljudi se ukvarja z duhovnostjo, bolj neogibno se viša kritična masa znotraj kolektivne zavesti, ki pada iz starega ravnovesja. Vremenska neurja, ki so se dogajala v zadnjih nekaj letih so posledica sproščanja napetosti v tej kolektivni zavesti. Stara želja kontrolirati vreme, se nam izpolnjuje, le da to počnemo nezavedno in destruktivno. Ko se nabere dovolj napetosti, ki jo proizvajamo ljudje sami, se ta sprosti v obliki vetra, grmenja in celo toče. Neurje in oblake je mogoče omiliti ali celo preprečiti najhujše, tako da iz srca vanje pošljemo ljubezen in svetlobo. Če se umirite in v oblake pošljete svetlobo boste lahko zaznali, kako se oblaki pričnejo spreminjati. Vreme je energija, energijo pa ustvarjamo z lastnimi mislimi.
Stari vzorci se podirajo, nič več ne veljajo nekdaj sprejemeljive vrednote in navzven je videti, kot da smo zašli v čisti kaos. Pri prehodu iz materialnega ozvezdja rib, prehajamo v duhovno sfero ozvezdja vodnarja, kar pomeni, da z nami ne more “navlaka”, ki smo jo do sedaj imeli s seboj. Potrebno je prečistiti vzorce, prečistiti energije in s seboj nesti samo najnujnejše. V novi dobi je namreč na vrsti Nova Zemlja. Zemlja, ki ni več tri ampak pet dimenzionalna. In vse kar potrebujemo, nosimo v sebi: Svetlobo in Ljubezen.

11. 9. 2008

Mislim torej sem? NE HVALA


Naše misli imajo izjemno moč. V življenju se tega premalo zavedamo. Imajo moč, da nas vodijo v neizmerno veselje in imajo moč, da nas pahnejo v globoko depresijo. Naše lastne misli, vodijo naša življenja. Cogito ergo sum, mislim torej sem je Descartesov izrek, ki je človeštvu naredil več škode kot koristi. Poistovetili smo se z našimi mislimi in verjamemo, da so prav naše misli tiste, ki nas delajo unikatne. Morda res na mentalnem nivoju, vendar je naša zavest pri tem popolnoma zapostavljena. Misli kot take imajo v trenutku, ko nastanejo močan energetski naboj. So kreacija, ki jo spustimo v neskončnost Univerzuma in imajo eno samo težnjo – realizacijo. Morda se ne bodo realizirale nam, na tem svetu, v tem življenju, tej dimenziji, vendar se zagotovo bodo realizirale.
Kaj vse to pomeni? Kako nam to vedenje pomaga? Zagotovo se je že vsakomur med vami zgodilo, da ste o nečem ali nekom razmišljali in poleg ste vpletli še čustva. Bolj ko ste razmišljali, močnejša so postajala čustva in na koncu ste bili kot bomba v trenutku pred eksplozijo. Sami ste z razmišljanjem ustvarili popolnoma novo, čustveno nabito situacijo. Ali pa situacija, ko ste na nekoga pomislili, v naslednjem trenutku pa vam je zazvonil telefon in ta ista oseba vas je poklicala. Misli so energija, ki potuje v in izven prostora in časa. Misli nam ustvarjajo realnost. Vsakdo med nami je že bil v situaciji, ko si je v glavi ustvarjal »scenarije«: kaj se bo zgodilo, kaj bo kdo rekel, kako bomo opravili nek pogovor. In bolj kot smo o tem razmišljali, bolj smo v to verjeli in na koncu nismo več vedeli kateri del je resničen in kaj je izmišljeno. Scenariji so igra ega, da nas zaposli in nam preprečuje, da bi se prepustili božjemu vodstvu. Istočasno nas drži v mentalnih vibracijah na katerih se hrani. Toda kaj storiti? Kako doseči stanje, ko misli služijo nam in ne mi njim? Potrebno je opazovati sam sebe, svoje misli. Kaj se nam plete po glavi? Z mentalnim naporom in intenzivnim razmišljanjem ne rešimo nobenega problema. Ideje in rešitve pridejo k nam, ko se misli umaknejo. Zato je tako pomembno, da se naučimo umiriti um. Začnite opazovati svoje misli, naučite se ustaviti same sebe, ko pričnete delati scenarije. S tem, ko svoje misli osredotočate na trenutno početje, pričenjate živeti v sedanjem trenutku. In s tem dajete prosto pot in pretok energijam, ki ste jih z mislimi prej blokirali. S svojimi mislimi tako urejamo tudi odnose z ljudmi okoli sebe. Kaj si o nekom mislimo namreč določa, kako se bomo do njega obnašali in ta oseba se bo na to odzvala. Kako razmišljamo o odnosu, določa kako se bomo v njem vedli.
Zato resnično poglejte kaj in kako razmišljate, s "temnimi in težkimi" mislimi, bo odšlo cel kup težav, slabega počutja in celo bolezni. Obljubim!

2. 9. 2008

Možnost izbire - gradimo svojo pot Svetlobe

Začetek novega šolskega leta prinaša pestro dogajanje na vseh področjih: tečaji, delavnice, seminarji, vadbe, ti in oni krožki in dejavnosti. Kako izbrati v vsej tej množici? Iskalci Svetlobe se pogostokrat znajdemo v tej dilemi. Pravzaprav dileme ni in je odgovor preprost: slediti je potrebno intuiciji. Ampak kaj, ko se vedno pojavi tisti mali Dvomek, črv ki grize prav počasi in kar naenkrat izbruhne možganski vihar razuma, ki nas popelje na popolnoma drugo stran. In naša intuicija spet ponikne. Mirno se usede v kot in čaka na svojo ponovno priložnost. Sama se različnih delavnic, seminarjev, tečajev udeležujem na tak način, da čimmanj načrtujem in delam čimbolj po trenutnem vzgibu. Ko me zagrabi, ko na internetu naključno »padem« na določeno spletno stran, takrat vem, da je to to. Znanje in vedenje, ki ga pridobim, integriram v svoj sistem. Kadar mi kdo reče, da si moram najti sistem in delati po njem, ponavadi ni deležen mojega ponovnega obiska.

Ne verjamem v eno in edino univerzalno pot. Verjamem, da si vsak sam gradi in tlakuje svojo unikatno pot, ki deluje samo zanj. Poudarek je na unikatnosti. In možnosti izbire. Da v to pot vključimo različne gradnike. In nekateri bodo tlakovali pot samo z zelenimi kockami, drugi bodo kombinirali dve ali tri barve ali celo različne oblike, tretji pa bodo vgradili še stopnice, tri dodatne ovinke in nekaj vzponov. Ampak to je njihova pot. In vsak ima svojo pot, ki zanj funkcionira. In ima pravico do svoje lastne poti. Pravico do izbire v življenju. Zato poglejmo, kako sestavljamo svojo pot, kakšen košček se bo najbolje prilegal vanjo sedaj in tukaj. Nihče drug ne more graditi vaše poti in kdor pravi, da je samo njegova pot prava, ne pozna poti Svetlobe. Smo arhitekti, inženirji in navadni cestni delavci v eni osebi. In izbiramo. Vsak trenutek se sami odločamo, kakšne gradnike bomo vstavili v našo pot, cesto, avtocesto, ki vodi v Svetlobo. Tečaji, seminarji in drugi dogodki nas izobražujejo, nam delo olajšujejo, nikoli pa ne bodo ceste gradili namesto nas. Intuicija je naš svetovalec na posameznem odseku. In če želimo zaposliti še naš um: če gradimo most, se verjetno ne bomo udeležili seminarja o gradnji predorov. Prispodoba o gradnji svoje poti nam lahko pomaga pri izbiri tega, kar je za nas najbolje. Vsak si lahko to prispodobo nadgradi sam. Odnosi, so pomoč, ki jo dobimo na svoji poti ali pa mi priskočimo na pomoč nekomu pri gradnji njegove poti. Svet in to življenje sta teren čez katerega gradimo svojo pot. In naša izbira je kje in kako bo tekla naša pot, jo bomo tlakovali, asfaltirali ali pustili makadam. Smo investitor in izvajalec v isti osebi. Sami odločamo.

18. 8. 2008

Sprejemanje in dajanje

Sprejemam nove vsebine na vseh nivojih, da Vam bom, dragi bralci, ponovno lahko dajala. V tem vmesnem času vas vabim, da se sprehajate po arhivu, kjer lahko neomejeno vsrkavate vse tekste in energije, ki jih spremljajo.

20. 7. 2008

Filtri skozi katere zaznavamo svet

Ljudje imamo še največ težav sami s seboj. Čeprav se tega dostikrat ne zavedamo ali pa si nočemo priznati. Vse kar vidimo, slišimo, dojemamo se selekcionira skozi naše zavestne in nezavestne filtre – to je vrednote, prepričanja, miselne vzorce. Zato je lahko doživetje istega dogodka za dve osebi popolnoma različno. Ker je vsak posameznik poleg naučenega v tem življenju »obremenjen« še z izkušnjami in lekcijami prejšnjih življenj, niti dve osebi na tem svetu ne moreta imeti popolnoma enakih vtisov, spominov ali celo izkušenj. Da bi vse to ovrednotili se primerjamo med seboj. Če se naše dojemanje vsaj približno ujema z dojemanjem drugih, potem smo zaznali »pravilno«, če pa se dojemanje ali doživljanje razlikuje, pričnemo dvomiti v lastno verodostojnost. Pričnemo se spraševati kaj je normalno, sprejemljivo in ker ne želimo izstopati, pride celo do zanikanja lastne izkušnje. Naša samopodoba se prične krhati in izoblikujejo se različne frustracije. Te nam narekujejo nadaljno interpretacijo dojemanja sveta in sčasoma postane vse črno. Ujamemo se v začarani krog. Kako se izviti iz tega? Lagala bi, če bi rekla, da z lahkoto, vendar je pomembno, da ne razmišljamo o tem, kako težko je to. Ljudje smo mojstri kompliciranja in naš ego nam pri tem še dodatno »pomaga«. Tako kot so starejše generacije verjele, da je možno preživeti samo, če trdo delaš, so današnje mlajše generacije vrednoto dela zavrnile in razmišljajo kako s čim manj truda zaslužiti čim več denarja. In veliko ljudem to tudi uspeva. Zakaj torej ne bi verjeli, da je možno z malo ali nič truda spremeniti pogled na svet. S tem spremnimo svoje doživljanje sveta in vsega kar se nam dogaja ter zelo na hitro tudi svoje življenje. Kako torej spremenimo vse naše »trpljenje« v veselje in radost? Nekateri potrebujejo grobo streznitev, da lahko začnejo znova. Potrebujejo padec na samo dno, potrebujejo biti do vratu v dreku, biti zapuščeni od vseh, da »preklopijo« način razmišljanja. Takšni se potem največkrat sami izkopljejo iz vseh težav in tegob in s tem dobijo verodostojno izkušnjo, ki jih v celoti prerodi, da lahko pričnejo z »novim« življenjem. Svet, ki jih je prej zaničeval in potiskal na dno, postane njihova glavna podpora in prostor veselja. Pa se je res spremenil svet? Odgovor je seveda ne, spremenili so se sami. Zamenjali so filtre, skozi katere dojemajo svet. Ker ljudje ne vemo, kakšne filtre imajo drugi, se nam zdi, da tako kot dojemamo svet mi sami, ga dojemajo tudi drugi. Zato projiciramo svojo lastno doživljanje tudi na druge. S tem pa pademo pod univerzalno pravilo, da na energetskem nivoju podobno privlači podobno. Kar je v nas samih, je tudi v naših projekcijah in te privlačijo enake stvari, energije, ljudi, doživetja, izkušnje. Kdaj ste nazadnje pregledali svojo vsebino? Kdaj ste naredili spomladansko čiščenje na duhovnem nivoju? Ali res še vedno potrebujete iste vzorce in prepričanja izpred 10ih let? Zakaj bi se človek moral zadovoljiti s tem, da se ne spreminja in ostaja vedno isti? Zakaj je tako lahko okriviti svet za vse, kar se nam dogaja? Kaj smo s tem naredili koristnega? Moje »prebujenje« je bila naslednja modrost: Lažje si je obuti copate, kot cel svet obložiti s preprogami.