Težave s samozavestjo oz. njenim pomanjkanjem pestijo večino ljudi. Kaj pravzaprav je samozavest? Najpreprostejša definicija samozavest označi kot prepričanje o svoji sposobnosti, znanju, moči. Kadar torej v sebi gojimo prepričanje, da smo ne-sposobni, da nimamo dovolj znanja ali imamo šibko notranjo moč, se največkrat bojimo, da bi to opazili tudi drugi. Ker nam to vzbuja neprijetne občutke, predvsem strah in negotovost, se oprimemo dveh možnosti. Prva je, da se umaknemo nekam v ozadje, kjer nas nihče ne bo opazil in nas bodo pustili pri miru, druga pa je agresivnejša oblika, ki se kaže skozi fizično, psihično, čustveno ali celo energetsko nasilje. V tem zadnjem primeru si oseba nadene masko neustrašnosti in poišče šibkejše od sebe, nad katerimi nato izvaja nasilje. S tem oseba sama sebi dokazuje, da je dovolj močna in si na ta način krepi lažno samozavest. Kaj pa tretja možnost? Ta se odpre, ko se odločimo, da bomo raziskali vzrok svoje težave.
Samo-zavest je sestavljena iz dveh besed: samo in zavest. Govorimo lahko torej o zavedanju samega sebe. V kolikšni meri se zavedamo tega kdo v resnici smo? Kadar se identificiramo z našo osebnostjo, se največkrat opišemo z imenom in priimkom, izobrazbo, poklicem in nekaterimi posplošenimi osebnostnimi pojmi ali čustvenimi stanji. In vendar vsak, ki stopi na pot spoznavanja samega sebe kmalu ugotovi, da je mnogo več kot le trenuten izraz osebnosti in kariernih izbir. Nismo le naše misli. Naša lastna multidimenzionalnost se prične razkrivati za masko, ki jo nosimo vsak dan. Deli nas samih, ki smo jih potisnili globoko v pozabo, ali tisti deli, ki smo jih pozabili nekje v nezavednem, se pričnejo dvigati na površje. In takrat spoznamo, da je del nas še vedno majhen otrok, ki hrepeni po toplini, da je del nas prestrašen šolarček ali nerazumljen najstnik. Da vsi ti deli še vedno pogojujejo naše odzivanje na situacije, ljudi in dogodke. In zavedanje samega sebe postane kompleksnejše.
Prične se zdravljenje in harmoniziranje teh pozabljenih ali izgubljenih delov, ki so pravzaprav stare nerazrešene energije. Zastala čustva in energetske blokade v naši auri vezana na področje samozavesti se nahajajo v predelu sončnega pleteža in skozi uravnovešanje čaker spoznamo, da smo poleg fizičnih tudi energetska svetlobna bitja. Naše znanje postane globlje, naše poznavanje lastnih sposobnosti in nerazvitih potencialov nam pomaga, da postanemo bolj samozavestni. Da bolj polno stopimo v svojo notranjo moč kot bitje Svetlobe.
Toda tudi to še ni vse. Še vedno ni razrešeno bistveno vprašanje: kdo sem? In iščemo dalje ter se spuščamo vedno globlje v našo notranjost. Ko se v tej notranjosti dotaknemo svojega višjega jaza, dobimo vpogled v mnogo širši aspekt lastnega bitja. Notranja modrost nadomesti pridobljeno znanje. Odprejo se višji čuti kot so jasnovidnost, jasnoslušnost, jasnovednost in stopimo v stik z intuicijo. Toda od kod to prihaja? Kakšen kanal nam te informacije posreduje? In višji jaz se razširi v vsevedno dušo, ki je v intimnem stiku z velikim Kreatorjem, Stvarnikom, Brezpogojno Ljubeznijo, Bogom. In ta del nas, ta aspekt je individualni izraz Enosti. To bistvo nas samih je neopisljivo in ne pozna identifikacije z ničemer drugim kot z neskončim vseobsegajočim JAZ SEM. Ta vsemogočna prisotnost je samozavedanje na najvišji ravni, je zavest, ki ima dostop do vseh informacij, je vir notranje moči in ima vse sposobnosti Kreatorja. Ko dosežemo zavest samega sebe na tej ravni takrat govorimo o trajnem samozavedanju. Ker vemo kdo smo, tudi prepoznamo, da je vsak posameznik individualni izraz prisotnosti JAZ SEM in da je življenje na tem individualnem, osebnem, vsakdanjem nivoju le igra, ki nas vodi tja od koder smo prišli. Nazaj v Izvor vsega kar je.
