Čas je, da se zbudiš iz globokega spanja. Da se zbudiš iz iluzije, v kateri živiš medtem, ko se učiš o sebi, iščeš razumevanje in potrditve tega kdor misliš, da si.
Iluzija je to, da sebe naslavljaš z imenom in priimkom ter se pretvarjaš, da je ta končni izraz tebe tvoja celota.
Duša, ki se pretvarjaš, da si samo človek, POZABI!
Pozabi na vse, kar veš o sebi kot o človeku in se spomni kdo in kaj si v resnici. Zapusti sanje in se prebudi v svojo lastno resničnost. Zbudi svojo Mogočnost in zasveti kot Luč vsem tistim, ki še spijo.
Draga Duša, ki prihajaš kot Odmev Enosti, zbudi se na najbolj ljubeč in nežen način. Dovoli, da počasi odpadejo vsi morasti spomini, iluzije ter omejitve. Tvoje prebujenje je tvoj proces preobrazbe gosenice v metulja. In vmes, v kokonu se gosenica popolnoma razgradi ter nato sestavi na novo.
Čutiš, kako razpadaš? Upam da, kajti brez tega se ne morejo razviti krila.
Čutiš, kako te razžira in sesuva od znotraj? Veseli se te bolečine, kajti brez tega bi ostala zgolj gosenica.
Potrpežljivost. Ne prehitevaj.
Razgradnja ter razvoj potrebujeta čas.
Tvoja duša pozna postopek in te nežno vodi skozi transformacijo. S teboj je, ko umira tvoja osebnost. S teboj je, ko razpada tvoj svet. Ne joči za ostanki, ki odpadajo in ne želi si nazaj starega sveta.
Vse naj razpade, odpade in umre.
Ko se bodo razprla tvoja krila, se ti bo razkril svet, ki presega mali grmiček po katerem je lezla gosenica.
Verjemi, da se nikdar več ne bo potrebno ozreti nazaj. Verjemi, da te bo nov svet sprejel, stari pa bo le še medel spomin na neprijetne sanje.
Čutiš?
Dovoli si.
Sprejmi.
Predaj se.
Smrt.
Rojstvo Svetlobe.
Si brezpogojno ljubljena Duša.
ČISTA LJUBEZEN
