Jebeš to je najboljši približek prevoda naslova knjige Johna C. Parkina: Fuck it! The ultimate spiritual way. Že dolgo se nisem tako zabavala ob branju “duhovne” literature. In že dolgo ni nihče tako preprosto in na zabaven način napisal, kaj pomeni opustiti, odpustiti in se odvezati vsakršne navezanosti. Živimo v družbi, kjer je sprostitev nekaj, na kar naletimo le redko. V vsakdanjem tempu življenja nam manjka učinkovitih in hitrih načinov sproščanja. V zahodno usmerjeni družbi, v angleško govorečem svetu ima takšen učinek preprost vzklik: fuck it. Med branjem sem iskala ustrezen prevod in če uporabimo lepo slovensko kletvico k vragu, nekako ne paše v današnji svet in definitivno nima tistega sprostilnega učinka. Medtem, ko se je v našem prostoru lepo udomačil izraz jebeš to.
Ok in kaj ima to z duhovnostjo? Veliko, kajti duhovnost ni nekaj, kar je namenjeno le posvečenim, ampak je duhovnost na nek način pravzaprav vse, kar se nam dogaja v tem življenju. Prav vse, kar doživljamo in razmišljamo nas namreč duhovno plemeniti, pa če se tega zavedamo ali ne. Naj bo naše življenje težko ali lahko, iz njega se naša duša uči, izkuša in osvaja lekcije. Že Buda je ugotovil, da vse trpljenje izhaja iz želja in razsvetljenost je, ko se teh želja osvobodimo. Želje pa so posledica navezanosti. In na kaj vse smo ljudje navezani!? Pravzaprav na vse, kar nam nekaj pomeni oz. ima za nas pomen: hrana, odnosi, bolezni, denar, starševstvo, služba, vzorci... v vseh svojih oblikah in perspektivah. Čustva tešimo s hrano, ki ponavadi ni zdrava in nato zaradi tega občutimo krivdo; v odnosih želimo partnerja oblikovati v skladu s svojimi pričakovanji; opravljamo delo, ki ga ne maramo in ob tem prenašamo še groznega šefa in nemogoče sodelavce itd. Vse to povzroča napetosti v našem fizičnem in energetskih telesih in slej ko prej ugotovimo, da smo izgubili voljo in smisel, zbolimo oziroma na nek način pademo ven iz ravnotežja. Temu pa bi se lahko izognili, če bi se znali sprostiti in to sproščenost tudi ohranjati. Meditacija je že fina, ampak kaj, ko je za to potreben čas! Potrebno je torej najti nekaj drugega, kar bo hitro in učinkovito. Kaj pa če bi lahko vsemu temu rekli: jebeš to, ne grem se več te igre po teh pravilih.
Jebeš to rečemo, kadar naredimo nekaj, kar smo mislili, da ne zmoremo. Ko rečemo jebeš dieto in pojemo celo tablico čokolade brez krivde, preprosto zato, ker se ob tem počutimo dobro, ko povemo točno to kar mislimo in čutimo in nam dol visi, kaj bodo drugi rekli, ko zamudimo v službo, ker se nam zjutraj pač ni dalo hiteti in nam dol visi, takrat se osvobodimo. Stvari so namreč pomembne točno toliko, kolikor pomembnosti jim sami pripisujemo. Ko se znebimo navezanosti, se sprostimo in takrat energija steče. Ko nas skrbijo finance, rečemo jebeš denar, bo že nekako in s tem odpremo morje možnosti, ki jih ima Vesolje za nas na voljo, ko že mesece premišljujemo, da bi nekomu izpovedali svoja čustva in rečemo jebeš strah, ter osebi povemo, kar čutimo, raztopimo svoj strah in se počutimo olajšane. Ko rečemo jebeš to, se počutimo dobro, ker stopimo preko svojih strahov in vzorcev ter storimo to, kar nas osvobodi iz tesnobe in strahov. Ko rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar mi čutimo, da je prav, ne glede na to, kar nam pravijo drugi, se počutimo svobodne.
Jebeš to je duhovna pot, ki ne zahteva petja manter, prižiganja kadilnih palčk, meditiranja in nošenja sandalov. Je odličen način, da nas v tem norem svetu potegne ven iz stresa in napetosti in je napisana za prav vsakogar pa naj ima za seboj 30 let „resne“ duhovnosti ali pa še nikoli ni slišal za energije in alternativo. Vsemu, kar mislimo da bi morali, da se spodobi in da to drugi od nas pričakujejo rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar smo od nekdaj želeli. Univerzum nam namreč zagotavlja prav vse, če mu to dopustimo. Da bi dobili tisto, kar želimo, si moramo zato to najprej nehati želeti. To pa se zgodi, ko na želje in njihovo uresničitev nismo več vezani.
Ok in kaj ima to z duhovnostjo? Veliko, kajti duhovnost ni nekaj, kar je namenjeno le posvečenim, ampak je duhovnost na nek način pravzaprav vse, kar se nam dogaja v tem življenju. Prav vse, kar doživljamo in razmišljamo nas namreč duhovno plemeniti, pa če se tega zavedamo ali ne. Naj bo naše življenje težko ali lahko, iz njega se naša duša uči, izkuša in osvaja lekcije. Že Buda je ugotovil, da vse trpljenje izhaja iz želja in razsvetljenost je, ko se teh želja osvobodimo. Želje pa so posledica navezanosti. In na kaj vse smo ljudje navezani!? Pravzaprav na vse, kar nam nekaj pomeni oz. ima za nas pomen: hrana, odnosi, bolezni, denar, starševstvo, služba, vzorci... v vseh svojih oblikah in perspektivah. Čustva tešimo s hrano, ki ponavadi ni zdrava in nato zaradi tega občutimo krivdo; v odnosih želimo partnerja oblikovati v skladu s svojimi pričakovanji; opravljamo delo, ki ga ne maramo in ob tem prenašamo še groznega šefa in nemogoče sodelavce itd. Vse to povzroča napetosti v našem fizičnem in energetskih telesih in slej ko prej ugotovimo, da smo izgubili voljo in smisel, zbolimo oziroma na nek način pademo ven iz ravnotežja. Temu pa bi se lahko izognili, če bi se znali sprostiti in to sproščenost tudi ohranjati. Meditacija je že fina, ampak kaj, ko je za to potreben čas! Potrebno je torej najti nekaj drugega, kar bo hitro in učinkovito. Kaj pa če bi lahko vsemu temu rekli: jebeš to, ne grem se več te igre po teh pravilih.
Jebeš to rečemo, kadar naredimo nekaj, kar smo mislili, da ne zmoremo. Ko rečemo jebeš dieto in pojemo celo tablico čokolade brez krivde, preprosto zato, ker se ob tem počutimo dobro, ko povemo točno to kar mislimo in čutimo in nam dol visi, kaj bodo drugi rekli, ko zamudimo v službo, ker se nam zjutraj pač ni dalo hiteti in nam dol visi, takrat se osvobodimo. Stvari so namreč pomembne točno toliko, kolikor pomembnosti jim sami pripisujemo. Ko se znebimo navezanosti, se sprostimo in takrat energija steče. Ko nas skrbijo finance, rečemo jebeš denar, bo že nekako in s tem odpremo morje možnosti, ki jih ima Vesolje za nas na voljo, ko že mesece premišljujemo, da bi nekomu izpovedali svoja čustva in rečemo jebeš strah, ter osebi povemo, kar čutimo, raztopimo svoj strah in se počutimo olajšane. Ko rečemo jebeš to, se počutimo dobro, ker stopimo preko svojih strahov in vzorcev ter storimo to, kar nas osvobodi iz tesnobe in strahov. Ko rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar mi čutimo, da je prav, ne glede na to, kar nam pravijo drugi, se počutimo svobodne.
Jebeš to je duhovna pot, ki ne zahteva petja manter, prižiganja kadilnih palčk, meditiranja in nošenja sandalov. Je odličen način, da nas v tem norem svetu potegne ven iz stresa in napetosti in je napisana za prav vsakogar pa naj ima za seboj 30 let „resne“ duhovnosti ali pa še nikoli ni slišal za energije in alternativo. Vsemu, kar mislimo da bi morali, da se spodobi in da to drugi od nas pričakujejo rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar smo od nekdaj želeli. Univerzum nam namreč zagotavlja prav vse, če mu to dopustimo. Da bi dobili tisto, kar želimo, si moramo zato to najprej nehati želeti. To pa se zgodi, ko na želje in njihovo uresničitev nismo več vezani.
