31. 05. 07

Nova frekvenca Nove Zemlje

Včasih je bolje, da ne govorimo preveč, vendar to žal ne drži, če se odločiš pisati blog ali dnevnik. Prav zanimivo je, kako dnevi minevajo, v ozadju glave pa brni vprašanje: kdaj pa boš kaj od tega napisala? V tem tednu sem bila na predavanju gospe Vide Vidmar Lajovic ali kot ji pravijo nekateri Donna Vida. Kdo je in kaj počne ne bom pisala - za te informacije uporabite Google. Kar je bilo zame osebno nadvse zanimivo, je tisto kar je povedala o Novi Zemlji. Radiestezisti in bioenergetiki vedo, da Zemljina frekvenca znaša približno 8 Hz, malo pa se še govori o tem, da se njena frekvenca sedaj dviga. Frekvenca Zemlje je bitje njenega srca, Donna Vida pa je povedala, da je njena frekvenca že dosegla 13 Hz in da se je na tej frekvenci ustavila.
To pomeni, da vse vibrira hitreje, tudi čas. Zato doživljamo tako nor vsakdanji ritem. Nismo se še privadili na tako visoke frekvence. Naše življenje je še vedno na prejšnji frekvenci. Kaj sedaj? Kako dvigniti vibracijo? Kako ujeti novi ritem Zemlje? Ker je vse kar obstaja valovanje določeno s frekvenco, se je potrebno na novo uglasiti. V meditaciji oz. v alfa stanju je frekvenca delovanja naših možganov 14 Hz. Redna meditacija nam torej pomaga, da dvignemo svojo frekvenco. Zato je "duhovnost" tako v vzponu. Ljudje skušajo ujeti novo Zemljino frekvenco, se ponovno uglasiti z njenim ritmom. Na eni strani se tako oblikuje Nova Zemlja s frekvenco 13Hz, na drugi strani pa še vedno vlada stara, nizka frekvenca 8 Hz. Prepad, ki nastaja med tema dvema svetovoma postaja čedalje bolj opazen in čedalje bolj boleč. Zato si ljudje na 8Hz ne znajo predstavljati svetle prihodnosti, saj je edini izhod delo na sebi. Šele s posvečanjem sebi, svojemu duhovnemu odpiranju je možno dvigniti frekvenco in življenje v dimenzijo Nove Zemlje, v svetlo prihodnost.

Druga zanimiva stvar, ki jo je povedala Donna Vida je, da se skladno z novo frekvenco preoblikujejo vse strukture. Celice v naših telesih se preoblikujejo in celične stene se iz karbonske preoblikujejo v kristalno strukturo. postajamo torej kristalna bitja. že nekaj časa se govori o kristalnih otrocih, ki prihajajo na svet. Sedaj z novo frekvenco pa odrasli ljudje prevzemamo kristalno strukturo in z njo povezane lastnosti. Postajamo svetle lučke v vesolju, ki prinašamo Svetlobo in sijemo Ljubezen. Slovenija ima pri tem edinstveno vlogo, saj predstavlja svetilnik za vso Evropo. V Sloveniji naj bi kar 20% prebivalcev zaznavalo t.i. paranormalne pojave, medtem ko naj bi jih v drugih državah le 4%. Zato je pomembno, da se ne počutimo majhne, saj smo v resnici veliki.


Priprave na Novo Zemljo se niso šele začele, ampak so že v polnem razmahu. Potrudimo se in ujemimo ta vlak v Svetlobo, saj je to enkratna priložnost, da se pravzaprav vrnemo Domov. Tja, kamor smo pozabili, da pravzaprav spadamo. V Enost, k Angelom, v enkratnost Stvarnika, ki je Ljubezen.

24. 05. 07

Peta dimenzija - Nova Zemlja


Smo v obdobju, ko se Zemlja pripravlja na dvig energije in dvig na nov nivo zavesti. To se sliši v popolnem nasprotju s tem, kar v vsakdanjem življenju slišimo, vidimo in občutimo - še posebej, če spremljamo informativne medije. Vendar se Zemlja na ta način čisti. Danes ni več mogoče potlačiti stvari, ker jih energija dviga na plano. Če bi mediji poročali o vseh dobrih stvareh, o ljudeh, ki spoznavajo same sebe, o ljudeh, ki pomagajo drugim in o tistih, ki širijo Ljubezen, slika zagotovo ne bi bila tako črna. Thomas Keller je v svoji knjigi spraševal Boga v katerem obdobju je bilo na Zemlji največ angelov in dobil odgovor, da je prav zdaj na Zemlji več angelov kot jih je bilo kdajkoli.

V eni od meditacij sem se znašla nekje v Afriki, kjer sem pomagala umreti majhnemu, podhranjenemu otroku. Svetlobno telo, ki se je dvignilo iz fizičnega nekako ni bilo najbolj "človeške" oblike pa tudi komunikacije med nama ni bilo. Bitje ni izražalo strahu ali zmedeneosti ali sploh kakšnih čustev, ampak samo nekakšno zadovoljstvo. Vprašala sem svoje vodnike, kaj to pomeni in povedali so, da se je njegova duša prišla učit, privajat na fizično utelešenje, saj je prej bivalo na nekem drugem planetu, v drugih dimenzijah. Vse to pa je povezano z Novo Zemljo, ki se sedaj oblikuje. Zemlja je najtežja šola, ki pa omogoča najpopolnejše učenje za duše, zato je zanimiva za vse duše, ki izhajajo iz Enosti pa so do sedaj prebivale na drugih planetih, nivojih, dimenzijah. Ker se Zemlja dviga v svoji vibraciji in bo na tem novem nivoju odprta tudi za druga bitja, jih je prav v tem času na Zemlji ogromno. Privajajo se na nižje, fizične vibracije, zato prihajajo na svet le za kratek čas. In to so vsi umirajoči otroci v t.i. deželah tretjega sveta. Ne potrebujejo celotne življenjske izkušnje, saj so za to še premalo pripravljeni. Kar se dogaja se mora dogajati. Lightworkerji, ki danes širimo Ljubezen in Svetlobo, bomo v tej Novi Zemlji prevzeli vlogo vodnikov in učiteljev teh duš, ki bodo pričele svoje učenje na planetu Zemlja. Danes jim lahko pomagamo tako, da jim pošiljamo Ljubezen in jih s tem spodbujamo v njihovem razvoju. Predvsem pa je pomembno, da delamo na sebi in se tako usposabljamo, da bomo nekoč dobri učitelji in vodniki.

22. 05. 07

Upravljanje s časom



Uh ta čas! Nikoli ga ni dovolj ali pa ga je čisto premalo. Najbolj nenavadna stvar v tej naši iluziji je zagotovo naše linearno pojmovanje časa. Največkrat slišimo druge in sebe reči: nimam časa. Super bi bilo, če bi imeli za začetek več časa. Vendar pa: časa imaš toliko kolikor si ga vzameš. V tem je globoka resnica, ki pa jo je potrebno najprej ozavestiti, da jo lahko dojamemo in razumemo. Moj primer pomanjkanja časa je posledica pomanjkanja samodiscipline in potuha mojemu "lenoritisu". Če se mi nekaj ne da - nimam časa. Če bi nekaj morala pa mi to ne diši najbolje - nimam časa. In izberem neko drugo dejavnost, ki sploh ni pomembna, ampak mi zapolni čas, da lahko čisto upravičeno trdim, da nimam časa. V vsakem trenutku izbiramo, kaj bomo počeli s svojim časom. Če ga porabimo za kavo s prijatelji, smo si to sami izbrali. Če ga porabimo za različne dejavnosti, smo se sami odločili za to izbiro. Tako bi se pravzaprav morali vprašati za katere stvari nam primanjkuje časa in kaj nam sploh pomenijo. So to pomembne zadeve, ki se jim izogibamo ali situacije, ki nam vzbujajo neprijetne občutke pa nas veže do njih nekakšna dolžnost? Samo mi smo gospodarji svojega časa in ni je situacije ali osebe, ki bi nam jemala naš čas, ne da bi ji mi to dopustili. In tako dnevi minevajo. Nam pa največkrat zmanjkuje časa za nas same. Biti sam s seboj zna biti precej neugodno, če se ne želimo soočiti s svojimi strahovi, blokadami in stvarmi, ki si jih ne želimo priznati. Časa nam zmanjkuje tudi za spremembe, ki se jim že na daleč izogibamo in pravimo: jutri. V neki knjigi sem prebrala, da je v restavraciji visel napis: jutri zastonj kosilo!

Postanimo torej upravljalci svojega časa. Vsakič, ko izberemo nekaj kar zahteva čas, se tega zavedajmo in prenehajmo uporabljati izgovor: nimam časa. Časa imamo toliko, kolikor želimo in kolikor si ga vzamemo. Vsak dan, vsako uro, celo leto.

17. 05. 07

Moj "prijatelj" Ego


Ljudje smo hecna bitja. Večina od nas je odvisna od vedno in povsod imeti prav. Pravzaprav je to naš Ego - njegova energija raste, kadar mu okolica ploska in za ta aplavz bo naredil vse. Prav zanimivo je opazovati, kako se nekateri oprimejo še tako neverjetnih argumentov in obrambnih taktik, da jim kdo drug niti slučajno ne bi mogel dokazati , da nimajo prav. 

Kaj pravzaprav to pomeni? Vsak posameznik živi v svojem individualnem, subjektivnem svetu. V njem se počuti varno, ga pozna in se prav dobro znajde. Problem se pojavi, ker pravila svojega sveta projicira v zunanji svet in s tem samodejno obarva svetove drugih s svojimi barvami. Z drugimi besedami: ker je moj svet tak in je to edino kar poznam, potem je to zame realno in je normalno, da ga takega vidijo tudi drugi. In v tem grmu tiči zajec. Nekdo drug gleda na svet drugače in si misli isto. Stvar se zakomplicira, ko se dva osebka, vsak s svojim svetom, srečata in skušata drug drugega prepričati in dokazati čigav svet je boljši, bolj realen in bolj "objektiven". Najboljše pri vsem pa je, da je pravzaprav vse skupaj nesmiselno, saj je ta svet le del iluzije. 

Naš pravi Jaz, ki ni obremenjen z vso Egovo navlako, izhaja iz Enosti, kjer je edina realnost brezpogojna Ljubezen. Danes sem se srečala z nekom z zelo močnim Egom, ki nikakor ne dopusti, da bi mu kdo "solil pamet". Moj Ego si je že pomel roke in zavihtel meč, da se poda v bitko, ko sem se spomnila, da s tem ne bo nič doseženega in začela globoko dihati, se 2x ugriznila v jezik, nato pa še stisnila zobe, da ne bi začela brezsmiselne bitke. 

Oseba je ostala brez nasprotnika in precej hitro zapustila prizorišče. Vsaka vojna je sestavljena iz večih bitk in če ni bitk, ne more biti vojne. Torej se potrudim in odločim za mir. Vsak dan. Tolikokrat kot je potrebno.

15. 05. 07

Prvi žarek - delfini



Torej. Danes me je obsijala svetla luč naj pričnem z blogom, ki je namenjen temu, da delim vse tisto, kar je namenjeno zdravljenu duše - torej nas samih. Vsakega posameznika. In s tem celotne Zemlje, naše Matere.

Ravno včeraj sem se v meditaciji pogovarjala z delfini ( na tem mestu boste nekateri zmignili z rameni in zaprli blog, s čimer ni nič narobe) in tema pogovora je bila zakaj smo pravzaprav tukaj. Ljudje smo čudovita svetlobna bitja, smo del Stvarnika, ki je čista ljubezen in ta svetloba, njegova brezmejna ljubezen se skozi naša srca širi in napolnjuje vse okoli nas. Vse nivoje od fizičnega do visokovibrajočih finoenergijskih nivojev. In s temi vibracijami se vzpostavlja naravno ravnovesje na fizičnem nivoju. Ljudje to bolj ali manj nezavedno počnemo na kopnem. V morju je ta naloga pripadla delfinom. In, ker smo ljudje malce pozabili, da smo pravzaprav iz Ljubezni, uničujemo tudi ravnovesje v morju in s tem delfinom otežujemo delo. Zato so mi delfini povedali, da je zelo pomembno, da jim pomagamo. Na zelo preprost način - vizualizirajmo kako skupaj z delfini plavamo, kako se skupaj z njimi igramo. S tem se nam odpira srčna čakra in svetloba pomaga širiti Ljubezen in ohranjati ravnotežje.

Delfini so čudoviti zdravilci. Kadar se ne počutite ravno na višku moči, se povežite z njimi (samo predstavljajte si, da so ob vas) in zagotovo se boste hitro počutili bolje. In še nekaj so mi delfini povedali: ravno tako kot so živali na kopnem, so ribe v morju. Torej da, ribe so meso.