4. 12. 09

Pogled nazaj

Včasih najdem kaj napisanega in se mi zazdi, da sama ne bi mogla bolje povedati. Tako sem danes po mailu prejela mesečnik, ki mi ga pošiljajo s Crystal Herbs in onemela. Kot bi opisovali moje leto, še posebej zadnjih nekaj mesecev. Zato sem se odločila, da vse skupaj kar prevedem.

Začetki in konci

Končuje se leto, v katerem smo bili izzvani, da opustimo stare stvari, čustvene navezave in karmične vzorce, ki so nam še preprečevali, da bi stopili v svoj polni potencial. Glede vsega tega smo imeli občutek, da se mudi, saj postaja izredno pomembno, da trdno stopimo v lastno svetlobo, ljubezen in duhovno moč. To pa lahko storimo le, če opustimo vse stare zgodbe, ki smo jih verjeli in pripisovali sebi.

Te notranje spremembe so neizogibno sprožile val sprememb, kot da se lušči prav vse, kar ni več pomembno in s tem pušča prostor za nekaj novega. Mnogo ljudi je v tem letu izkusilo ta proces notranjih in zunanjih sprememb in še več jih bo izkusilo to v naslednjih dvanajstih mesecih. Nekaj povsem običajnega je bilo, da smo nenadoma na novo preoblikovali enega ali več področij življenja: naj bo to kariera, odnosi ali lokacija, kjer živimo. Valovi sprememb niso prizanesli niti svetovnim strukturam in organizacijam, ki so zgrajena na starih paradigmah, kjer se je razkrivalo, kaj resnično leži v ozadju, da je to potrebno opustiti in dopustiti, da nove energije zavzamejo prostor. Zdi se, da se bo ta kaotični proces sprememb še intenzificiral, ko se bomo pomikali skozi naslednje leto in tako postaja izredno pomembno, da se osredotočimo na moč lastne notranje svetlobe.

Zdravljenje družinske linije

Preteklih dvanajst mesecev nam je prinašalo izzive povezane na globoko zakoreninjenih starih vzorcih. Mnoge je precej zmedlo, ko so na površje priplavale stvari, za katere smo mislili, da smo z njimi zaključili že pred leti. Če je bila to tudi vaša izkušnja, si ne ženite k srcu, ampak raje proslavljajte, saj to pomeni, da končno prihajate do bistva zadeve. Zadnjih nekaj mesecev se mogočni valovi nove energije zlivajo globoko v celice naših teles in globoko v našo DNK strukturo ter splakujejo vse, kar ni naš pravi jaz. To je sprožilo tudi procese zdravljenja, ki segajo nazaj skozi linije naših prednikov, čisti in opušča vzorce, ki smo jih podedovali skozi krvno linijo. To seveda ne prinaša spremembe le nam, ampak tudi vsem preteklim in bodočim družinskim članom.

Decembrske energije

Energije decembra nam bodo zagotovile idealno priložnost, da integriramo ter utrdimo vse energije, s katerimi smo delali v zadnjih enajstih mesecih. Zagotovo bo to energetsko močan in mogočen mesec in nič, kar ni uravnoteženo z našo lastno resnico, ne bo puščeno pri miru. To seveda ni nič nenavadnega za mesec, ki vsebuje kar dve polni luni, svetlobni portal 12:12 in zimski solsticij.

Prva polna luna 2. decembra je prinesla ravnotežje ter odsev, ki nam je nastavil zrcalo ter nam jasno pokazal, kje se nahajamo. Svetlobni portal 12. decembra bo pripeljal energije visokih vibracij, ki nam bodo pomagale konsolidirati energije, s katerimi smo delali čez leto, da se bodo stkale v nov vzorec, na katerem bo temeljila naša prihodnost.

To je izredno močan čas in pomembno je, da si vzamemo čas za refleksijo našega lastnega notranjega sveta ter pogledamo ali še kaj potrebuje našo pozornost. Energije 12.12 ter solsticij 21.12 bosta zagotovila mogočno priložnost, da izpustimo vse staro. Tako bomo do polne lune 31. decembra zmogli jasno videti, kam gremo, ko se pomikamo v naslednji cikel. Naš zadnji pregled se bo zgodil na zadnji dan v letu, ko bomo zavestno vstopili na karmični nivo ter naredili pregled tega, kar smo dosegli na duhovnem nivoju ter postavili namene za prihodnje leto.

Jaz sem se znašla globoko v teh procesih in nekateri ne razumejo, kaj sem želela povedati s tem, ko sem govorila, da želim postavljati lastno energijo, da želim na novo postaviti sebe. Pomikam se naprej. Prestopam iz enega vlaka na drugega. Pa to ne pomeni, da je bil stari vlak zanič ali da je bilo potovanje slabo. Samo ni več peljal v mojo smer. In se veselim vsega, kar me čaka na novem potovanju.

20. 11. 09

Sobotno popoldne z esencami

Za vse, ki bi želeli izvedeti več o cvetnih esencah, njihovem delovanju in učinkih, ste vabljeni v soboto 28.11.2009 ob 16h v Studio relaksacije in intuicije v Novem mestu.

16:00 Predstavitev vibracijske terapije 16:30 Vrste in uporaba esenc 17:00-19:00 Prijetno druženje in svetovanje ob izbiri individualnih esenc

Predstavitev in svetovanje je brezplačno!



24. 10. 09

Strast

Energija strasti. Ko se počutim kot da sem super športni avtomobil!

Vsak med nami je verjetno že doživel tisto močno energijo, ki ga je ponesla v višave. Vse je teklo kot namazano in več energije kot je bilo vložene, več energije se je ustvarjalo. Ta energija v sebi združuje veselje, zanos, optimizem in nas dela srečne. Imenujemo jo strast. Pojavi se lahko na različnih koncih in na različne načine, prepoznamo pa jo v trenutku. Težave nastopijo, ko toku te energije preprečimo, da bi tekel.

Naučili so nas, da ne moremo dobiti vedno tistega, kar želimo, da se ne moremo obnašati tako kot nas ravno tisti trenutek prime, da se je potrebno ozirati tudi na druge... in tako največkrat ni bilo dovoljeno, da bi sledili svojim lastnim impulzom. Naučili smo se, da je potrebno potrebe in interese drugih dajati pred naše lastne in košček za koščkom smo se naučili zatirati svojo lastno energijo, s tem pa tudi strast.

Pri svojem delu s strankami jim velikokrat postavim vprašanje: če denar ne bi bil problem, kaj bi počeli najraje na svetu? S čim bi se ukvarjali, kaj bi vas motiviralo? Kje bi našli in kam usmerili svojo strast? In na žalost vse prevečkrat dobim odgovor: ne vem. Ljudje so nesrečni, nezadovoljni, istočasno pa sploh ne vedo, kaj jih veseli. In če že vedo, znajo našteti cel kup razlogov, zakaj ni mogoče početi tega, kar jih zanima in veseli.

Ko najdemo svojo strast, je ponavadi to tako močan občutek, ki ga nismo vajeni, da se najprej ustrašimo. Kot da bi naredili izpit za avto na fičotu potem pa naslednji dan sedli v ferrarija. Čeprav sta oba avtomobila z volanom, gasom, bremzo in prestavami je to prehud preskok. In tako se rajši odpovemo ferrariju in sedemo za volan kakšnega manjšega avtomobila. Potem pa jamramo, kako je počasen!

Ker se Zemljina vibracija dviga, so nam na voljo čedalje močnejše energije. Če še naprej uporabljam prispodobo avtomobilov: na voljo je čedalje več ferrarijev. Počasne avtomobile, ki so nam sicer do sedaj dobro služili, bo potrebno zamenjati z boljšimi. To pa ne pomeni, da bomo takoj stopili na plin do konca. Razumljivo je, da se privajamo in najprej zapeljemo na kakšno krajšo razdaljo, testiramo in počasi odkrivamo nove možnosti, ki nam jih hitrejši avtomobili ponujajo.

V zadnjih nekaj mesecih se tako privajam na nov hitrejši avtomobil: vstopila sem v novo energijo, ki mi omogoča visoke hitrosti. Privajam se, vendar je najlepše to, da odkrivam nove možnosti in odpirajo se mi nova doživetja, pri tem pa neznansko uživam. Če se mi je pol leta nazaj dozdevalo, da ni dovolj časa za vse, mi nove energije omogočajo, da naredim več stvari, ker energije pričenjajo delati zame. Občutki zanosa, sreče, radosti in predanosti me nosijo na svojih krilih in bolj kot jih negujem, hitrejše in višje postajajo vibracije.

Vse se zgodi, ko naredim prvi korak. Strast, ki nastane na energetski ravni, se izjemno hitro materializira na fizični. Vse to je čudovito, vendar moram istočasno paziti na „prtljago“, ki jo nosim s seboj. Dokler ne sprostim prostora, dokler se ne odrečem nečemu staremu, ne more priti novo. Dokler nosim v sebi stare, nerazrešene vzorce, misli, čustva in občutke, me novi občutki, nove energije in nova čustva ne morejo preplaviti. Vsak dan čistim, vsak dan znova odkrivam in ozaveščam kaj me še zadržuje nazaj in vsakič, ko odložim nekaj starega in težkega, pride novo in lažje. In tako pišem nov scenarij za moje življenje.

Kadar angele in svoje vodstvo sprašujem o tem, kaj me čaka, dobim enak odgovor: to kar si boš ti zamislila. Danes ustvarjaš jutrišnji dan in jutri boš postavila energije za pojutrišnji dan. In, če tega scenarija ne pišem z energijo strasti, potem je malo verjetno, da se bo le-ta pojavila v moji prihodnosti. S kakšno energijo pa vi pišete scenarij za svoje življenje? Kam ste skrili strast in vse lepe občutke? Zakaj se še vedno raje kopate v jamranju, nerganju in drugih težkih vibracijah? Stran s starim, čas je za novo! In ne skrbite, Vesolje bo poskrbelo za vse ostale prilagoditve.



10. 10. 09

Kakor znotraj, tako zunaj

Ničesar ni zunaj nas, kar ne bi bilo v nas. Svet vidimo in zaznavamo v skladu s svojo notranjo energijo in v zadnjem času to dobesedno preizkušam na lastni koži. Zakon privlačnosti kot ga razlaga in uči Abrahamov nauk, se mi iz dneva v dan kaže v fizičnem svetu. Vse se manifestria s takšno hitrostjo, da moram prav paziti na svoje misli. Ljudje in situacije prihajajo in pritiskajo na gumbe, ki sprožajo programe. Če takšnega programa ni v meni, ga nihče ne more sprožiti pa naj še tako pritiska na gumb.

V praksi to pomeni, da je dejansko potrebno sprejeti odgovornost za čisto vse, kar se nam dogaja. In to je tisto, kar je najtežje. Svet je le zrcalo, ki odseva nas same. Česar ni, ne moremo videti v zrcalu. Vsak človek, vsaka situacija, vsak dogodek, čisto čisto vse je le odraz tega, kar se dogaja v nas. Na razumski ravni je to izredno težko dojeti in sprejeti, še posebej če se istovetimo z nižjimi aspekti sebe – čustvi, mislimi, fizičnim telesom. Zato je potrebno dvigniti vibracijo in na vse skupaj pogledati z višje perspektive. Ta nam omogoči, da "objektivno" pogledamo na nas same. Omogoči nam analizo tega, kar se nam dogaja.

Kako to storiti? Sama si postavljam vprašanja in vrtam sama vase. Skozi zadnja leta sem se naučila, da si na lastna vprašanja odgovarjam iskreno, tudi če mi odgovori niso všeč. Najprej sem morala sprejeti, da sem "sestavljena" iz več plasti oz. nivojev – moj mentalni nivo tako lahko izpraša čustvenega, in v meditaciji, ko vibracijo dvignem na nivo višjega jaza, si lahko ogledam svoj mentalni nivo in svoje miselne vzorce. Če si na kakšnega od vprašanj ne zmorem dovolj iskreno odgovoriti, mi pri tem pomagajo moji vodniki in situacije, v katerih se znajdem.

Nenehno pregledujem in analiziram svoje nivoje in odzive in sprejemam vse, kar mi čez dan pride naproti. Ko to pišem tukaj, je videti kot da samo meljem in premlevam, vendar verjamem, da vsi ki tole berete že veste, da je hitrost misli neverjetna, poleg tega se z vajo vse skupaj še pospeši. Prepad, ki je nekdaj obstajal med nižjimi in višjimi nivoji mene same, se je že tako zmanjšal, da večino odgovorov na svoja vprašanja prejemam z višjih nivojev v obliki uvidov in občutkov, ki vsebujejo celotno informacijo, ne le ene misli.

Vse to mi potrjuje tisto, kar učijo različne duhovne teorije o zakonu privlačnosti – tako kot spodaj, tako zgoraj, tako kot znotraj tako zunaj. Bolj kot se tega procesa zavedam, prej se pokaže v fizični realnosti. In ta proces je nekaj čudovitega! Svet preneha obstajati nekje zunaj, ampak je v meni in jaz sem njegov kreator. Odgovornost, ki pride s tem je tako popolnoma moja in nimam se več pravice pritoževati čez nič in nikogar. Vse neprijetnosti izvirajo iz moje energije in se razrešijo takoj, ko sem na to pripravljena. In življenje je čudovito. V sebi odkrivam čedalje več lepote in ta se mi vrača skozi čudovite stvari, osebe in doživetja.

Zato pričnite odkrivati lepoto, ki jo nosite v sebi, dovolite, da se prične proces čiščenja in transformacije. Na začetku se bodo morda dogajale čudne stvari, vendar bo počasi vse postajalo lažje, prepoznavali boste svoje lekcije, še preden jih boste izkusili, predvsem pa boste pričeli ustvarjati lepši svet zase in s tem tudi za druge. S tem, ko krepimo svetlobo v nas samih, postanemo zrcalo za odsevanje svetlobe v drugih ljudeh in jim s tem pomagamo, da odkrijejo svojo.




18. 9. 09

Angeli časa

Zemeljski čas je hecna zadeva. Ker smo ljudje taki, da radi vse izmerimo, so se naši predniki odločili, da bodo merili tudi čas. Pa ne tako kot so to počele stare civilizacije, ki so čas merile ciklično in v skladu z naravnimi ritmi; ne naši veleumi so se odločili, da bodo čas merili linerano in to tako, da ga bodo najprej zabili na majhne delčke, ki jih bodo nato v lepem zaporedju sestavili skupaj in dobili lepe merske enote. Zraven so prilepili še koledar in tako za vedno zaznamovali potek časa.

Ker je čas precej abstrakten, je že Einstein ugotovil, da je tudi relativen. Moj čas ne teče enako hitro kot čas nekoga drugega in največkrat ga je premalo. Ljudje čas občutimo, zaznavamo ga torej z občutki (vsaj jaz časa še nisem uspela zavohati), ki pa so v svojem bistvu neoprijemljivi. Poskusite prijeti dolgčas ali pa nervozo. V prvem primeru nam občutek dolgočasja čas ustavi, v drugem pa ga nervoznost pospeši. Čas je torej raztegljiv in precej fleksibilen. Tukaj pa postanejo stvari zabavne, ker na sceno stopijo angeli časa. To so angeli, ki nam pomagajo, da se čas prične prilagajati nam, namesto obratno. Angeli namreč z lahkoto pomagajo, da se spremeni energija okoli nas, kar posledično pomeni, da se spremenijo naši občutki, ti pa uravnavajo naše doživljanje časa. Ker je na energetskih ravneh vse povezano izven časa in prostora, se torej lahko zgodi sprememba oz. prilagoditev na fizični časovno prostorski matrici.

V teoriji je tole slišati prav zapleteno, vendar vam zagotavljam, da je v praksi prav preprosto. Svetujem vam, da sami poizkusite. Naslednjič, ko vas bo čas omejeval ali pa se raztezal v nedogled, pokličite angele časa, da ga prilagodijo. Vendar pa je tukaj seveda tudi zanka – angeli časa ne bodo prilagodili, samo zato, ker vam nekaj (ne) paše. Imeti morate dober razlog in pripravljeni morate biti, da sledite znakom, ki vam jih angeli pošiljajo. Če je rek »nimam časa« samo izgovor, ker se vam nekaj ne ljubi, potem boste angele klicali zaman. Pri času je potrebno biti iskern sam s seboj. Izgovor, da nimate časa lahko pomeni: da tisto, za kar vam časa zmanjkuje ni vaša prioriteta ali pa, da se vam nekaj ne ljubi. V povezavi s časom in neiskrenostjo nastane marsikateri konflikt: nekdo, ki nima nikoli časa, si ga očitno ne vzame, zakaj torej iskreno ne pove, da mu stvar enostavno ni v interesu. Kadar boste naleteli na osebo, ki nima časa, angeli ne bodo organizirali, da bo ta oseba imela čas, če si tega sama ne želi. Lahko pa pomagajo in v takih primerih za vas »organizirajo« čas, za stvari, ki jih do tedaj niste uspeli postoriti ali pa vam pripravijo prijetno presenečenje.

Angeli časa delajo s časovno matrico izven fizične realnosti, kar pomeni, da lahko stvari uskladijo že dolgo preden se zgodijo v fizičnem svetu ali pa v trenutku naredijo potrebne prilaoditve. V takih primerih pride do tako imenovane sinhronicitete. V pogovornem jeziku bi rekli, da se stvari poklopijo, v ezoteričnem pa, da se je zgodila božanska časovna uskladitev.



3. 9. 09

Zdravljenje duše z esencami



Zadnje mesece se je moje delovanje obračalo in obrnilo v novo smer. Esence so z menoj na tak ali drugačen način že nekaj časa in sedaj se je vse skupaj konkretiziralo in prizemljilo. Tako vam navdušeno predstavljam in od sedaj naprej ponujam nove vibracije za dušo: cvetne, kristalne in angelske esence.

Vibracijska terapija ni nekaj novega, ampak obstaja že od nekdaj. Takoj, ko pričnemo delati z energijami, pravzaprav pričnemo spreminjati frekvence in vibracije v naših telesih – od fizičnega, eterskega, mentalnega, čustvenega pa do astralnega in kavzalnega telesa. Z našim miselnim in čustvenim delovanjem oddajamo vibracije, ki so lahko v harmoniji z Ljubeznijo in Enostjo ali pa je ta harmonija porušena. V takih primerih se pojavijo težka čustva in temne misli. Esenca ali bistvo posamezne rastline ali kristala vsebuje informacijo, ki energetskemu telesu pomaga spremeniti frekvenco in s tem vibracijo, tam kjer je nastala disharmonija.

Oče vibracijske terapije in esenc je dr. Edward Bach, angleški zdravnik z začetka 20. stoletja, ki je želel ljudem pomagati, ne samo k ozdravitvi, ampak k odpravi vzrokov, ki so na prvem mestu pripeljali do bolezni. Ustvaril je 38 esenc, ki pokrivajo vsa možna neravnotežja. Njegov sistem je izredno enostaven – ko se zavemo določene težave, identificiramo čustva in občutke, ki nas ob tem preplavljajo, poiščemo ustrezno esenco in začnemo z zdravljenjem najočitnejšega. Z uporabo esence se občutki, čustva in energije transformirajo in ker uravnotežimo določen del sebe, težave izginejo.

Več o vibracijski terapiji in esencah, si lahko preberete na moji prenovljeni spletni strani, kjer lahko po novem tudi naročite Bachove esence, Karmične, Angelske in esence za delo s čakrami.

Dodatek 2015 - originalne spletne strani Zdravljenje duše ni več, nadomestila jo je Lekarna za dušo.

http://www.lekarnazaduso.si/
 

20. 8. 09

Zdravljenje duše z Aura-Somo



Ko se želje rodijo, njihova energija potuje v Vesolje in išče način, kako bi se izpolnile. Ko sem prvič občutila moč Aura-Some sem vedela, da je to moja pot in danes se je ta pot zlila z izpolnjeno željo. K meni so prišle stekleničke ravnotežja in veselje ter navdušenje sta preplavila Svetovalni kotiček na Parmovi 25. Tako veselo oznanjam in sporočam, da se je od danes naprej možno dogovoriti za individualno Aura-Soma svetovanje.

Barve Aura-Some niso samo barvna terapija, ampak so nevsiljiv način za prebujanje zavedanja ter transformacije. Vabijo vas, da razvijete in odkrijete globlje nivoje svojega bitja, ponudijo vam, da najdete moč in lastno pot v svojo notranjost. Skozi svetlobo in barve prinaša Aura-Soma zavest in vpogled skozi oči lastne duše.

Si barve, ki jih izbereš in te odražajo potrebe tvojega bitja. Ta stavek odseva celoten sistem. In ključ v lastno notranjost je izbor štirih stekleničk ravnotežja. S tem, ko izberete svoje štiri stekleničke, razkrijete energije preteklosti, sedanjosti in potencial prihodnosti, skozi barve odprete razlago sposobnosti, izzivov in priložnosti, ki ste jih izbrali kot del svojega potovanja v tem življenju. Svetloba in barve pokažejo, kje se skriva vaš potencial za osebno rast ter duhovno transformacijo.

Aura-Soma svetovanje ni le razlaga izbranih stekleničk, je vaš pogovor z lastno dušo skozi jezik barv in svetlobe. Aura-Soma svetovanje vam ponudi vpogled in razlago energij v katerih se nahajate in ko na koncu s seboj odnesete svojo stekleničko ravnotežja, se vaše potovanje šele začne. Izdelki Aura-Some imajo energijsko vibracijo, ki presega kakršenkoli besedni opis. Vsaka oseba, vsaka duša je enkratna in neponovljiva in zato je delovanje izdelkov ravno tako unikatno in neponovljivo. V tednih po svetovanju se bodo informacije in vibracije, ki so bile podane na svetovanju integrirale v vaše vsakdanje življenjske situacije in v vašem življenju se bo zgodil premik, ki ga enostavno ne boste mogli primerjati z ničemer drugim.

Naj se vaše zdravljenje duše prične v sproščenem vzdušju med barvnimi dragulji Aura-Some. Z veseljem in navdušenjem bom vaš prevajalec barv za pogovor med vami in vašo dušo. Za svetovanje ali naročilo stekleničk me pokličite na 040 888 978 ali mi pošljite mail na manca@zdravljenje-duse.si.


7. 8. 09

Znanost danes

Zadnje čase berem literaturo, ki povezuje znanost in duhovnost. In odpirajo se mi popolnoma novi svetovi. Ne samo, da se v šolah učimo Newtonovo fiziko, ki je stara že 400 let in si celo sodobna znanost ne more pomagati z njenimi zakoni, ampak je tudi že Einstein zastarel. Danes je znanost zgradila največji znanstveni objekt, da bi našla najmanjši delec v vesolju.



In še nadvse zanimivo branje/gledanje/poslušanje:
Cosmic fingerprints
Carl Sagan
Einstein
Gregg Braden
What the bleep do we know!?

1. 8. 09

F**k it!

Jebeš to je najboljši približek prevoda naslova knjige Johna C. Parkina: Fuck it! The ultimate spiritual way. Že dolgo se nisem tako zabavala ob branju “duhovne” literature. In že dolgo ni nihče tako preprosto in na zabaven način napisal, kaj pomeni opustiti, odpustiti in se odvezati vsakršne navezanosti. Živimo v družbi, kjer je sprostitev nekaj, na kar naletimo le redko. V vsakdanjem tempu življenja nam manjka učinkovitih in hitrih načinov sproščanja. V zahodno usmerjeni družbi, v angleško govorečem svetu ima takšen učinek preprost vzklik: fuck it. Med branjem sem iskala ustrezen prevod in če uporabimo lepo slovensko kletvico k vragu, nekako ne paše v današnji svet in definitivno nima tistega sprostilnega učinka. Medtem, ko se je v našem prostoru lepo udomačil izraz jebeš to.

Ok in kaj ima to z duhovnostjo? Veliko, kajti duhovnost ni nekaj, kar je namenjeno le posvečenim, ampak je duhovnost na nek način pravzaprav vse, kar se nam dogaja v tem življenju. Prav vse, kar doživljamo in razmišljamo nas namreč duhovno plemeniti, pa če se tega zavedamo ali ne. Naj bo naše življenje težko ali lahko, iz njega se naša duša uči, izkuša in osvaja lekcije. Že Buda je ugotovil, da vse trpljenje izhaja iz želja in razsvetljenost je, ko se teh želja osvobodimo. Želje pa so posledica navezanosti. In na kaj vse smo ljudje navezani!? Pravzaprav na vse, kar nam nekaj pomeni oz. ima za nas pomen: hrana, odnosi, bolezni, denar, starševstvo, služba, vzorci... v vseh svojih oblikah in perspektivah. Čustva tešimo s hrano, ki ponavadi ni zdrava in nato zaradi tega občutimo krivdo; v odnosih želimo partnerja oblikovati v skladu s svojimi pričakovanji; opravljamo delo, ki ga ne maramo in ob tem prenašamo še groznega šefa in nemogoče sodelavce itd. Vse to povzroča napetosti v našem fizičnem in energetskih telesih in slej ko prej ugotovimo, da smo izgubili voljo in smisel, zbolimo oziroma na nek način pademo ven iz ravnotežja. Temu pa bi se lahko izognili, če bi se znali sprostiti in to sproščenost tudi ohranjati. Meditacija je že fina, ampak kaj, ko je za to potreben čas! Potrebno je torej najti nekaj drugega, kar bo hitro in učinkovito. Kaj pa če bi lahko vsemu temu rekli: jebeš to, ne grem se več te igre po teh pravilih.

Jebeš to rečemo, kadar naredimo nekaj, kar smo mislili, da ne zmoremo. Ko rečemo jebeš dieto in pojemo celo tablico čokolade brez krivde, preprosto zato, ker se ob tem počutimo dobro, ko povemo točno to kar mislimo in čutimo in nam dol visi, kaj bodo drugi rekli, ko zamudimo v službo, ker se nam zjutraj pač ni dalo hiteti in nam dol visi, takrat se osvobodimo. Stvari so namreč pomembne točno toliko, kolikor pomembnosti jim sami pripisujemo. Ko se znebimo navezanosti, se sprostimo in takrat energija steče. Ko nas skrbijo finance, rečemo jebeš denar, bo že nekako in s tem odpremo morje možnosti, ki jih ima Vesolje za nas na voljo, ko že mesece premišljujemo, da bi nekomu izpovedali svoja čustva in rečemo jebeš strah, ter osebi povemo, kar čutimo, raztopimo svoj strah in se počutimo olajšane. Ko rečemo jebeš to, se počutimo dobro, ker stopimo preko svojih strahov in vzorcev ter storimo to, kar nas osvobodi iz tesnobe in strahov. Ko rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar mi čutimo, da je prav, ne glede na to, kar nam pravijo drugi, se počutimo svobodne.

Jebeš to je duhovna pot, ki ne zahteva petja manter, prižiganja kadilnih palčk, meditiranja in nošenja sandalov. Je odličen način, da nas v tem norem svetu potegne ven iz stresa in napetosti in je napisana za prav vsakogar pa naj ima za seboj 30 let „resne“ duhovnosti ali pa še nikoli ni slišal za energije in alternativo. Vsemu, kar mislimo da bi morali, da se spodobi in da to drugi od nas pričakujejo rečemo jebeš to in naredimo tisto, kar smo od nekdaj želeli. Univerzum nam namreč zagotavlja prav vse, če mu to dopustimo. Da bi dobili tisto, kar želimo, si moramo zato to najprej nehati želeti. To pa se zgodi, ko na želje in njihovo uresničitev nismo več vezani.

28. 6. 09

Karmični odnosi





Odnosi so zapleteni in nismo vsega zakomplicirali le v tem življenju. Dejstvo. Kaj in kako je torej s to karmo v odnosih, ki se v tem obdobju zelo intezivno zaključuje?



27. 6. 09

Življenje je igra

Na polovici leta smo in ponovno nas je večina imela občutek, da je življenje švignilo kar mimo. Ob vsem dogajanju, ki se vsak dan odvija imamo občutek, da nimamo časa, da se vse zgodi in pozabi prehitro. Ko pogledam obdobje od začetka tega leta, se mi zdi, da bi vse, kar sem doživela lahko napisala v knjigo ob kateri bi se bralcu zazdelo, da opisujem leta, ne mesece. V vsem tem času, se je duhovno vodstvo, ki mi stoji ob strani resnično izkazalo in prav pošteno smo se "nagarali" ( v duhovnem smislu seveda) in ker je pomembno, da se po napornih aktivnostih znamo odpočiti, si zaslužimo, da vse dogodke in energije preteklega pol leta ustrezno integriramo in energetsko prebavimo. Zato se tudi objave pojavljajo malo bolj na redko.

V tem času namreč spoznavam pomembnost sprostitve in tega, da znamo življenje tudi živeti. Iskanje svojega lastnega bistva je čudovito, a je tudi naporno. Verjetno boste vprašali, kaj je tako napornega pri meditaciji in biti v svoji lastni energiji. Prišla sem do spoznanja, da zna biti to naporno, ker ob vsem analiziranju, spraševanju samega sebe, odkrivanju vzorcev, povezovanjem z višjimi energijami… obstaja velika nevarnost, da postanemo preveč resni in se pri tem pozabimo igrati. Pozabimo uživati življenje tako kot je, tukaj in zdaj. Pozabimo, da je naš namen tukaj v tej realnosti, da se igramo z energijami, da smo kot otroci, ki se čudijo vsakemu trenutku posebej. Zaradi vse te resnosti okoli duhovnosti, prevzemanja odgovornosti in kreiranja svoje realnosti, pozabimo, da naj bi bila le-ta vesela in sproščena, brez omejitev in brez napora. In, ko na koncu koncev le ugotovimo, da smo pozabili, da je življenje igra, se moramo ustaviti in ponovno poiskati notranjega otroka ter mu prepustiti vajeti. Počitek in igranje sta morda najpomembnejši element na poti do sebe, kajti takrat si dovolimo biti in ustvarjati.

Življenje jemljemo preresno in na podlagi tega sklepamo, da je duhovnost nekaj še bolj resnega. A vendar je preprosta resnica ta, da se naš celoten energetski sistem najbolj sprosti, odpre in prečisti, kadar se iz srca nasmejemo. Zato so srečni in veseli ljudje tisti, ki jim življenje teče gladko. So neobremenjeni in sproščeni. Zato je tako pomembno, da vedno počnemo tisto, kar nas osrečuje, kar prebuja in spodbuja izražanje našega notranjega otroka. Takrat smo v trenutku, ki traja toliko časa, dokler se ne zresnimo. In pademo ven iz trenutka. Ustavi se tok smeha in kreativnosti in življenje postane težko. Zato dragi bralci, grem prebudit svojega notranjega otroka, da odpreva notranji žakelj smeha in uloviva trenutek. Skupaj bova šla bosa hodit po mokri travi, lovit veter in pisane metulje. Pa vi, ste že dali prosto pot svojemu notranjemu otroku?

17. 6. 09

Heart&Soul Healing

Je tehnika zdravilca zdravilcev Kena Pagea, ki se ta mesec mudi v Sloveniji. Večkrat sem že slišala zanj, vendar se nikoli nisem posvečala temu kaj počne. Sedaj vem. Kenu je namreč uspelo, da je vse tisto, kar učijo in razlagajo mnogi, zgostil v preproste tehnike in nasvete za odkrivanje svoje lastne Svetlobe. Ključ do vsega je izredno preprost: brezpogojno ljubiti sebe. Kajti, ko ljubimo sebe, vsak delček našega fizičnega telesa, vsa svoja čustva, misli in sebe v celoti, takrat prepoznamo, da smo povezani z vsem kar je, da smo del Kreatorja.

V vsakdanjem življenju je naše energetsko polje razpršeno, večina ljudi hodi naokoli energetsko povsem odprtih. To pomeni, da vstopamo v energijska polja drug drugega, se odzivamo na vzorce, čustva in misli drug drugega. Ker se enake energije vedno privlačijo, se odzivamo na vse tisto, kar nam nekdo prinese, sami pa imamo v našem energijskem polju odgovarjajočo energijo. Drug drugemu tako odsevamo ali zrcalimo energije, ki jih nosimo. Ujeti smo v energijske zanke, v katerih se vedno vrtimo v krogu in se čedalje bolj zapletamo. Večina teh vzorcev, čustev in energij ni naša. To nismo mi, ampak smo v različnih obdobjih to prejeli oz. pobrali od ljudi okoli nas, iz kolektivne zavesti, iz prejšnjih življenj in drugih dimenzij. Šele, ko se skopljemo skozi vse te plasti, pridemo do tega, kdo v resnici smo. Smo čista Ljubezen. In to spoznanje nam omogoči, da prenehamo sprejemati energijo drugih, ampak odsevamo le Ljubezen. Tako drugim omogočimo, da sebe prepoznajo kot Ljubezen.

Informacije in znanje Kena Pagea je dostopno na njegovi spletni strani (pdf knjige v slovenščini). V svojih knjigah razlaga, katere zelo preproste tehnike nam pomagajo čistiti svoje energetsko polje, kako okrepiti svoj višji jaz, kako skozi sanje dostopati do informacij in še mnogo drugega. Vse to pa deluje le, če to dejansko izvajamo. In njegova preprosta tehnika čiščenja dejansko deluje čudežno. Preizkušeno.

Intervju s Kenom Pageom (Studio12)
Ken Page v oddaji Labirint (RTV SLO, preskočite na 24. minuto)



8. 6. 09

Flatland - zgodba mnogih dimenzij

Edwin A. Abbott je več kot 100 let nazaj napisal fantastično knjigo o dvodimenzionalnem svetu imenovanem Flatland. O tem svetu piše kot njegov prebivalec – kvadrat. Neke noči v sanjah obišče Lineland – črtno zemljo in tako spozna enodimenzionalni svet. Ta vizija ga na nek način pripravi na srečanje s Kroglo, ki ga obišče iz trodimenzionalnega sveta in ga vpelje v skrivnosti treh dimnezij.

Knjiga me je poplnoma fascinirala, saj predstavi dimenzije na subjektiven način. Dojemanje dimenzij je namreč možno le skozi individualno izkušnjo. Dvodimenzionalnemu liku, ki pozna le dolžino in širino je nemogoče doumeti, da obstaja tudi tretja dimenzija - višina, če tega ne doživi skozi lastno izkušnjo, višino brez njene izkušnje lahko le sluti z vero. Knjiga bralca vseskozi sili, da hkrati uporablja svoje znanje geometrije (logični um) in domišljijo. Na ta način začne razmišljati izven vsakdanjih okvirov, saj na konkreten način pove, da naš način razmišljanja, naši možgani, lahko doumejo le tisto kar so naučeni. Vse ostalo morajo najprej izkusiti, da bi lahko razumeli.

Projekt Gutenberg je poskrbel, da si knjigo v angleščini lahko preberete zastonj.

Slovenski prevod predgovora k drugi izdaji - slovenskega prevoda knjige nisem našla

Napovednik za film posnet po knjigi

5. 6. 09

Truman show

Včeraj sem se namestila v izredno prijeten položaj na kavču in preklopila na film Truman show. Toda včeraj sem ga gledala na popolnoma nov način. In ključni stavek Ljudje se o realnosti ne sprašujejo, ampak jo vzamejo kot samoumevno, ki ga izreče režiser filma, je v meni sprožil klik. Truman je namreč že od malega živel v iluziji. V to iluzijo je verjel, čeprav so bili vsi ostali v filmu igralci in statisti. Kljub nekaterim zunanjim motnjam, je Truman živel svoje življenje kot nekaj povsem normalnega, dokler se mu ni zgodilo, da je zagledal eno od igralk in se vanjo zaljubil izven napisanega scenarija. V njem se je prebudilo hrepenenje, ki je nekega dne povzročilo, da je želel oditi z otoka na katerem je živel. Verjetno ste film več ali manj vsi videli, zato nadaljevanja ni potrebno posebej razlagati.

Včeraj sem film gledala kot prispodobo. Vsi smo kot Truman. Živimo življenje, ki je pravzaprav iluzija. Režiser filma je naš ego, ki skrbi za ohranjanje te iluzije – upravlja z našimi strahovi, na pot nam nastavlja igralce, skrbi da je vedno poskrbljeno za podrobnosti, ki nas zamotijo. Kljub budnemu stanju, gre življenje v resnici mimo nas. Dokler se ne zgodi nekaj, kar nas zdrami. In takrat začnemo iskati. Režiser-ego se upira na vse načine, saj je to njegov show, vendar nam nikoli v resnici ne more preprečiti našega odhoda. Če si zares zaželimo oditi, nam tega ne more preprečiti.

Umetno zgrajeni studio v filmu predstavlja naše omejeno dojemanje sveta, naše vzorce, naše vsakdanje male drame, našo fizično realnost, kot jo dojemamo v neprebujenem stanju. Zunaj tega studia je prava realnost, ki ni samo fizična. Vendar se moramo najprej prebuditi, da bi jo lahko pričeli iskati. Proces prebujanja je namenjen vsem. Vsak mora zapustiti svoj show in se podati na pot iskanja.

Dejstvo je, da smo v osnovi svetlobna bitja, ne glede na to ali verjamemo, da obstaja še kaj drugega kot fizično ali ne. In dejstvo je, da se vibracija Zemlje spreminja, kar pomeni, da se spreminja tudi naša bit. Naš ego nam skuša nastaviti še zadnje strahove, ki nas preizkušajo ali smo resnično odločeni, da zapustimo svoj omejeni svet. Iluzija se razblinja. Trumanu je nazadnje uspelo zapustiti svet, ki se je 30 let gradil okoli njega. Čas je, da to storimo tudi mi in odkrijemo, da za omejitvami fizičnega sveta, stoji nov, lepši svet, ki nima omejitev in kjer ne potrebujemo režiserja, da bi nam pisal scenarij.


26. 5. 09

Nova, Vodnarjeva doba



Premiki zavesti, dvig vibracije, nova zemlja, vsa ta duhovnost... zakaj? Čemu? Kako to, da se je kar naenkrat pojavilo toliko new agea? Kaj nam sedaj kar naenkrat prodajajo angele, mojstre, milijon in eno tehniko za... kaj? Verjetno se tudi komu med vami porajajo ta vprašanja. Še posebej, če »padete« v kakšnega od blogov ali spletnih strani kot je tale. Od kod se je vse to vzelo? Zakaj se še 10 let nazaj o vsem skupaj ni skoraj nič vedelo? Pa začnimo od začetka. Z malce zelo laične astrologije.

Ko Zemlja kroži okoli Sonca, se navidezno pomika skozi nebo, ki je razdeljeno na dvanajst delov. Vsakemu delu vlada določeno ozvezdje in vsi skupaj sestavljajo zodiakalni krog. Vsako ozvezdje zodiaka ima svoje lastnosti in značilnosti, ki vplivajo na vse, kar se dogaja na našem malem planetu. Tisti, ki še vedno ne verjamete, da imajo planeti in zvezde lahko vpliv, se spomnite, da se samo zaradi naše Lune morje dvakrat na dan dvigne in spusti. Zemlja se v enem letu pomakne skozi vseh 12 zodiakalnih znamenj. Ker pa je Zemlja del galaksije, se skupaj z vrtenjem okoli središča galaksije pomika še skozi večji krog, ki mu ravno tako vladajo energije zodiaka. Ta krog okoli središča galaksije traja 25.800 let (naše osončje leži približno na 1/3 oddaljenosti od zunanjega roba galaksije), to je eno kozmično leto. Kozmični »mesec« (t.i. precesijska doba) tako traja 2150 let. In sedaj smo v času, ko prehajamo iz kozmičnega meseca Rib, v kozmični mesec Vodnarja. To pa pomeni ogromno spremembo energij.

Ribi simbolizirata področje podzavesti, sanj in razmišljanja kot reakcijo na zunanje okoliščine. Značilne lastnosti Rib so individualnost, idealizem in predanost idealu. Značilnost dobe Rib je polarizacija na dobro-zlo, belo-črno, sever-jug, naši-vaši. Med poglavitnimi značilnostmi dobe Rib je potrebno omeniti pojav in razvoj globalne religije, temelječe v največji meri s simboliko vode: krst, hoja po vodi, sprememba vode v vino... Tudi razpoznavni znak prvih kristjanov je bila riba. Sedaj vstopamo v Vodnarjevo dobo. Energije Vodnarjeve dobe so energije ljubezni, povezanosti, harmonije... Iz dualizma se torej pomikamo v enost. Ker se je spremenil vpliv zvezd, ki sevajo svojo energijo, se zdi, da nič več ne deluje »po starem«. Vsi preživeti vzorci vedenja se čistijo v skladu z višjimi duhovnimi zakoni. Nova duhovna gibanja v 60ih letih prejšnjega stoletja niso zaman dobila imena New age.

Vse te spremembe se na energijskem nivoju zaznavajo kot sprememba vibracije. Ribe so vodno znamenje, vodnar zračno – voda je gostejša od zraka, torej se vibracija v novo dobo dviga. Ta dvig pomeni spremembo in spremembi se lahko upiramo ali se ji prilagodimo. Ker berete tele vrstice, ste spremembo začutili in se ji pričeli prilagajati. Tisti, ki se spremembi upirajo, verjetno teh vrstic ne bodo nikoli prebrali.



18. 5. 09

Egotrip

Ob vsem, kar se zadnje čase dogaja na energijskih nivojih, se samo še čudim. Dobro, da kdaj kdo napiše, kaj se dogaja, da lažje zadiham. Opažam, da je bistvenega pomena zavedanje sedanjega trenutka in prizemljevanje. Brez tega me kar odnese in dogajanje čez dan gre kar mimo mene. Intenzivno opazujem svoj ego in kako me prinaša naokrog. Ego so misli in čustva, ki nadzorujejo nas, namesto da bi mi njih (v freudovski psihologiji sta to id in ego). Kadar govorimo o sebi in uporabljamo zaimek »jaz« ponavadi govorimo o tem kdo smo. Vendar to ni pravi jaz, to ni tisti svetlobni del nas samih, ni naša duša. Ko govorimo o sebi govorimo o nekem imenu in priimku s katerim se identificiramo, govorimo o poklicu in delu, ki ga opravljamo, govorimo o tem, kaj vse smo že počeli. In vendar je to samo obleka, ki jo nosi naša duša. Bistvo nas samih nima nič z jezo, žalostjo, frustracijami, predsodki, mentalnimi vzorci – vse to je egova navlaka.

Kako preseči ego in prepoznati pravi jaz? Tako, da naša zavest postane opazovalec, da se distancira od čustvenega dogajanja, odzivov naših miselnih struktur – to namreč nismo mi, ampak programi, ki delujejo v našem energetskem polju. Ko se v odnosih zapletamo v čustvene drame, ko se odzivamo na čustva drugih, ko želimo imeti kontrolo, takrat se z vsem tem identificiramo in rečemo: jezen sem, užaljen sem, na živce mi gre… Če pa je naša zavest opazovalec rečemo: zanimivo, ta dogodek sproži jezo, ta človek s svojim obnašanjem povzroči užaljenost; v čustvenem polju se pojavi sreča… Ko se postavimo v vlogo opazovalca se lahko vprašamo: zakaj se to zgodi? Ko v odnosih reagiramo, je to posledica določenih "sprožilcev", ki aktivirajo programe v nas samih. Ni namreč mogoče, da bi nas nekaj ujezilo, če tega vzorca nimamo v sebi. Bolj kot nam nekaj pomeni, bolj se s tem identificiramo in bolj to občutimo kot osebni napad.

Ego se zapleta v razmišljanja in misli iz preteklosti in strahove glede prihodnosti. Kadar nas nek dogodek močno zaznamuje mu s tem, ko o njem razmišljamo, ga analiziramo, o njem razlagamo dovajamo energijo. Dejstvo, da smo zamudili vlak se ne spremni s tem, ko se jezimo in tarnamo in razlagamo ljudem, kako smo zamudili vlak. Energija ostaja v preteklosti. Vso to energijo bi namreč lahko usmerili v sedanje iskanje rešitve – kdaj gre naslednji vlak. Ali pa, kadar se pripravljamo na neko srečanje ali pogovor – v glavi si delamo scenarije, predvidevamo potek pogovora in usmerjamo vso energijo v te prihodnje dogodke – potem pa se zgodi, da je odziv popolnoma drugačen kot smo pričakovali. In toliko energije smo potrošili za nekaj, kar se ni nikoli zgodilo, ker smo izhajali izključno iz svojih miselnih vzorcev.

Pogost miselni vzorec, ki ga nosimo ljudje v sebi je: jaz imam prav. Ko komuniciramo z ljudmi okoli sebe, je vse lepo in prav, dokler nam prikimavajo in se s tem strinjajo z našim vzorcem. V trenutku, ko nekdo drug izrazi nestrinjanje z nami, nastane cel hudič. In naša oznaka takega človeka takoj dobi razne slabe oznake: z njim se ne da pogovarjati, nima pojma, kdo pa misli, da je… In ta človek je samo pokazal na vzorec v našem mentalnem telesu. In vse kar smo mu pripisali, smo pravzaprav pripisali nam samim. Kot opazovalec bi lahko rekli: kadar deluje ego se z mano ne da pogovarjati, nimam pojma, mislim, da sem nekaj več. In na ta način se ne identificiramo s tem delom ega, ampak ga prepoznamo in tako odvzamemo energijo. Naslednjič bomo tako težje delovali iz ega.

Kakšno pa je stanje brez vpliva ega? Zakaj bi se sploh trudili biti v kakšnem drugačnem stanju? Svoj pravi jaz, svojo dušo za začetek dosežemo v meditaciji, ko vstopimo v občutek notranjega miru, harmonije, sočutja, globokega zadovoljstva in notranjega veselja. Kaj ne bi bilo čudovito, če bi ves čas živeli v teh občutkih? Vračanje v zavedanje, v razsvetljenje se dogaja s prepoznavanjem plasti ega. Naša edina vstopnica v "nebesa" je poznavanje našega pravega bistva.

Za konec zgodbica, ki zelo nazorno pokaže kako deluje naš ego-um.
Hodila sta dva meniha po poti. Prideta do vasi, kjer je bila zaradi dežja cesta zelo blatna. Na eni strani ceste je stala gospodična v lepi obleki in razmišljala, kako naj pride čez cesto, brez da bi si umazala obleko. Prvi menih je stopil do nje, jo dvignil, nesel čez cesto in nato mirno nadaljeval pot. Meniha sta hodila že pet ur, ko se oglasi drugi menih: Kako si lahko prijel in nesel tisto žensko, kaj ne veš, da mi menihi tega ne počnemo? Prvi menih ga je pogledal in mu odgovoril: Jaz sem žensko odložil že pred petimi urami. Kaj jo ti še vedno nosiš s seboj?




5. 5. 09

Kaj dajemo vase?


Glede na to, da večina ljudi ne živi zavestno, gre veliko stvari mimo njih. V avtomobilu poslušajo radio pa ne slišijo kaj igra, gledajo televizijo pa ne vidijo kaj se vrti (samo pomislite na reklame), v službi večino dela opravljajo avtomatsko, prehranjevanje prav tako poteka samodejno (kaj ste jedli predvčerajšnjim za kosilo?). Naši možgani beležijo vse, spomnimo pa se le tistega, kar je vzbudilo pozornost. Tako lahko rečemo, da le malo stvari počnemo zavestno. Še posebej, ko pride do odnosov – reagiramo iz navade, glede na to, pod vplivom katerih določenih čustev se nahajamo, seveda ob tem, da se jih največkrat niti ne zavedamo. Kljub temu pa vse informacije, energije čustev, misli in občutkov ostanejo v naši auri. In na to se nanaša naslovno vprašanje.

Pa pričnimo na fizičnem nivoju. Hrana. Kakšno hrano jeste? Ko jeste ali se zavedate kaj dajete vase? Zadnje čase se veliko govori o prehrambenih dodatkih, konzervansih, ostankih pesticidov v hrane, da ne omenjam gensko spremenjenih organizmov. Nekje sem zasledila podatek, da povprečen zahodnjak v enem letu skonzumira 6 kg konzervansov in prehrambenih dodatkov. In kdor pazi na hrano, kupuje bio izdelke in tega ne more početi drugače, kot da »komplicira« velja za čudnega. Pomislite kam smo prišli, da si čuden, če želiš jesti naravno hrano!? Ja, telesa že dolgo ne poslušamo več. Prejšnji teden, ko sem bila v Londonu sem imela post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Nobene trdne hrane. Počutim se kot rožica in sedaj, ko prehajam nazaj na trdno hrano opažam, da je težko priti do naravne hrane. In predvsem drago. Kozmetika je še en primer, na katerega malokdo pomisli. Pojdite v kopalnico, preberite sestavine, ki so v vašem milu za tuširanje. Ja, vse to dajete nase in vase. Ker tudi skozi kožo snovi prehajajo v telo, mar ne?

Tisto, kar obremenjuje naše čustveno in mentalno telo (torej psiho) v zadnjih letih največkrat poimenujejo stres. Današnji stres je predvsem psihosocialen, največkrat povezan z delom. O tem lahko preberete vsaj en članek v vsaki reviji, zato se v podrobnosti ne bom spuščala. Dejstvo je, da si ne privoščimo počitka, ki bi nam omogočil regeneracijo. Zato se stvari kopičijo in doživljamo tesnobo, napetost, nemir, razdražljivost, občutek izčrpanosti in brezvoljnosti... Vse to vpliva na odnose, ki jih imamo z ljudmi okoli sebe in ponavadi ta občutja potencirajo. V našem čustveno-mentalnem območju se znajdejo tudi vse informacije, ki jih vidimo, slišimo iz okolja (radio, televizija, časopisi) in se povežejo z našimi vzorci. Če na televiziji gledamo prizore nasilja, smo se naučili, da izklopimo sočutje in empatijo, a informacija nasilja vseeno vstopi v naše energetsko telo. Rezultat formule nasilje minus sočutje ima lahko v skrajnosti hude posledice - vsi smo seznanjeni s pomori v šolah, ko se je nekomu »utrgalo«. Na manj ekstremnem nivoju je morda to, da kaplja čez rob sproži kričanje, psihično nasilje ali celo fizično agresijo. Kar gre noter, mora tudi ven.

Ko vse zgoraj omenjene vplive in izkušnje prevedemo v energijo, dobimo odtis energije, ki nas obdaja. Lastno energetsko telo občutimo skozi občutke in tisto, kar se nam dogaja v življenju. Na tem nivoju deluje zakon privlačnosti. To so naše vibracije in frekvence, ki jih oddajamo v univerzum. In na tem nivoju univerzum komunicira z nami. V trenutnem obdobju, ko se zvišuje vibracija celotne Zemlje, se zaradi povečanega dotoka Svetlobe spreminja naše energetsko polje. To pa pomeni, da se stvari podirajo, čistijo, spreminjajo in če se naše delovanje temu ne prilagaja, se zdi kot da gre vse narobe. Prva pomoč je, da se pričnete zavedati svojega življenja, sebe in vsega, kar se vam dogaja. S tem pričnete aktivno opazovati in sodelovati v procesih, ki se odvijajo. Samoanaliza je intenzivna in učinkovita metoda: zakaj tako reagiram, zakaj me nekaj moti, kaj lahko izboljšam, kako lahko nekaj spremenim? S tem boste začeli tudi uravnavati tisto, kar pride v vas, predvsem pa boste pričeli zavestno živeti svoje življenje. To pomeni, da boste prevzeli vajeti v svoje roke in s tem sprejeli tudi odgovornost ter postali kreatorji svojega življenja. To kar v resnici ste.


26. 4. 09

Gordon Smith in medijstvo

Tako je naneslo, da je imel včeraj v Londonu svojo enodnevno delavnico eden najbolj znanih medijev Gordon Smith. Preko Hay House sem se prijavila že marca. Delavnico je imel skupaj z Mary Armour, še eno neverjetno medijko. Bilo nas je okoli 100 in kot smo na koncu ugotovili z vseh koncev sveta, na različnih duhovnih poteh. Mary nas je takoj vrgla v svet preminulih ("those who are in Spirit") in nas privijala, da smo dobivali podrobnosti, konkretne podatke in jih posredovali skupini. In kot je rekla: niste vi tisti, ki izbirate kdo pride in komu bo predal sporočilo. Vi ste samo medij, ki ta sporočila prevaja. Vam ta sporočila ne pomenijo in ne smejo pomeniti nič. Pomembno je ,da jih razumetisti, ki so mu namenjena.

Nato nas je Gordon popeljal v svet medijstva, kjer ne moreš ostati ravnodušen. Ko želiš postati medij, se moraš podati na pot duhovnega iskanja sebe, kajri kako bo š prepoznal energijo drugih duš, če ne poznaš svoje. S svojim škotskim naglasom nas je peljal v stik z duhovnim svetom, nas pri tem nasmejal do solz in še enkat več dokazal, da duhovnost ni "smrtno resna".

Na koncu sta Mary in Gordon skupaj pokazala, kako vsa stvar deluje. Prenesla sta sporočila tistim, ki so to resnično potrebovali in lahko si ju opazoval samo z odprtimi usti. Še posebej Gordon, ki se vmes pogovarja z dušami in na vsake toliko časa celo kaj protestira... Za finale pa sta isti gospe skupaj posredovala sporočilo od iste osebe: polovico informacij Mary, polovico Gordon tako, da sta drug grugega dopolnjevala z informacijami... res fantastično.

Kaj je pravzaprav pomen medijstva oz. mediumshipa? Gre za to, da medij s prenašanjem sporočil preminulih oseb iz duhovnega sveta, razbija mit o minljivosti, o tem, da po smrti ni ničesar več. Gre za to, da ljudem prenese sporočilo, da smrti ni. Da je le prehod v energijsko stanje. Še posebej naša zahodna kultura v sebi namreč nosi gromozanski strah pred smrtjo. Zato se ob smrti naših bližnjih znajdemo v temi. Občutki zapuščenosti, minljivosti, strahu in celo groze nekaterim tako znižajo vibracijo, da ne znajo več ven. Medij, ki jim prinese sporočilo, da je preminula oseba še vedno z njimi, je takrat rešitev iz teme. Sporočilo, ki pride iz svetlobe, razsvetli temo žalujočega, ki se tako lahko pomakne naprej.

24. 4. 09

Pomladno procesiranje

V zadnjem mesecu se je moje življenje odvijalo »nekje vmes«. Aprilsko vreme je bolj stabilno kot je bilo moje razpoloženje in počutje. Kot bi procesirala neznanske količine davno pozabljenih energijskih ostankov. Da je bilo vse skupaj »bolj zabavno« smo v našem podjetju, zaradi selitve proizvodnje v tujino (ni povezave s trenutno krizo), kar nekaj zaposlenim povedali, da jim pogodb ne bomo podaljšali. Neprijetno delo in vem, da sem se pri tem učila sočutja in nevpletanja v drame drugih.

Čeprav se je cel mesec vseskozi nekaj dogajalo in je vsak dan minil še preden se je začel, sem imela občutek, da se čas vleče in da me energije vlečejo navzdol in nazaj, kot da nisem čisto v svojem telesu. Vsak dan sem se morala znova opomniti, da sem tukaj in zdaj in se na novo »naseliti« v telo. Kljub temu sem imela občutek, kot da se polovica stvari odvija mimo mene. Čeprav pišem in predavam o angelih, čeprav z njimi delam že toliko let, sem imela na trenutke občutek popolne osamljenosti, spraševala sem se ali ima vse skupaj sploh še smisel, skratka, kot da sem padla v nekakšno obliko duhovno-energetske depresije. Angeli so me vsak dan (večkrat) spomnili, da nisem sama, da so z menoj in toliko avtomobilov s številkami 44 in 444 kot ta mesec nisem videla v celem življenju. Hvala angeli!

Ko sem bila v tem tednu na masaži, sem imela občutek, kot da se mi iz fizičnega telesa, iz celic in mišic sproščajo stari spomini. In dokler ne gre vse staro ven, ne more priti novo. In takrat »se mi je posvetilo«, da v resnici močno odpadajo stari vzorci, stare energije in da je vse to procesiranje le odpuščanje tistega, kar ne potrebujem več. Tema meseca aprila je bila očitno o(d)puščanje. Danes zjutraj sem izpraznila še zadnje kapljice stekleničke št. 23 – Ljubezen in svetloba. Danes bo prav tako vsebinsko prenovljena spletna stran. Danes puščam za sabo še zadnje ostanke in letim novim energijam nasproti. Dobesedno. Danes letim v London na drugo stopnjo izobraževanja za Aura-Soma barvnega svetovalca. Že mesec nazaj sem se odločila, da bom v tem času opravila tudi post – ker bom cele dneve v visokih vibracijah mi to ne bo težko. Čiščenje, očiščenje, odpuščanje in nato sveža, nova energija. Vse je popolno.

6. 4. 09

Spremembe

Edina stalnica v življenju so spremembe. To je dejstvo. Nič ne ostaja enako, le spremembe se vedno dogajajo. In sprememb se vsi bojimo in ogibamo in iščemo razloge, zakaj (se) ne bi spremenili. Vsaka rast pomeni spremembo. Iz dneva v dan. Brez tega iz semena nikoli ne bi vzklila rastlina in iz celice ne bi nastal otrok. Vse v naravi raste in se nenehno spreminja, čeprav na prvi pogled morda niti ni videti. Prilagajanje okolju in razmeram v njem pomeni spreminjanje lastnega bioritma, strukture, sestave… Ves rastlinski in živalski svet dela to brez »razmišljanja«, ljudje na drugi strani pa moramo imeti vse pod kontrolo. Okolje prilagodimo sebi, da se nam ne bi bilo potrebno spreminjati, našo okorelosti in okostenelost pa tako ali tako projiciramo v zunanji svet. In zakaj se je tako težko spremeniti? Zakaj bi se mogli odreči stvarem, ki smo jih navajeni?

V iskanju teh odgovorov sem prišla do dveh zaključkov: spremembe nam predstavljajo problem, kadar nas obvladujejo strahovi in spremembe nam povzročajo težave, kadar smo preveč »komot«, da bi se premaknili iz svojega območja udobja. Ker želimo imeti ljudje vse pod nadzorom nam okoliščine, ki jih ne poznamo predstavljajo velike težave. Pri tem ima veliko vlogo naš analitični um in ta je tisti, ki strahove v največji meri proizvaja, nato pa še dodatno napihuje. V glavi si pripravimo »worst case scenario« pa ne zato, da bi se nanj pripravili, ampak da bi dobili izgovor, zakaj se sprememb nismo lotili. In bolj kot se naš um ubada z vsemi ovirami, večje postajajo, dokler v naših mislih ne postanejo popolnoma nepremagljive. Kadar teh ovir ne vidimo, se že zgodi, da pride mimo prijatelj ali znanec, ki nam pove, da bomo na tej naši poti sprememb nanje zagotovo naleteli. In, ker nam manjka samozaupanja, osebi verjamemo. Naš um tako ponovno dobi dozo hrane za prežvekovanje. Strahovi se nabirajo v našem mentalnem polju, se širijo na čustvene nivoje in se razraščajo v energetske meglene oblake, ki jih naše čakre nato shranijo kot blokade.

Na spremembe v našem življenju vplivamo mi sami. Mi smo tisti, ki se odločimo, da želimo nekaj spremeniti, mi smo tisti, ki se odločimo, kako se bomo prilagodili na nove okoliščine. Vendar smo velikokrat preveč leni, da bi se spremenili. Iščemo izgovore, da se nam ne bi bilo potrebno premakniti: pa saj ni tako slabo, saj se da potrpeti, pravzaprav mi nič ne manjka, bo že… In raje sedimo v svojem lastnem blatu in se tolažimo, da je takšno sedenje pravzaprav čisto v redu, kot da bi vstali in se premaknili iz blata. Najboljši izgovor, ki ga imamo vedno na zalogi pa je: čakam na pravi trenutek! Zdi se, da nam za spremembe primanjkuje volje. Voljo uravnavajo čakre na zadnjem delu našega fizičnega telesa. Del, nas samih, ki ga le redko vidimo in se zato z njim ne ubadamo preveč. Toda ali ni res, da kadar nas nekdo potisne, da bi se premaknili naprej, nas vedno potisne od zadaj? Tam je namreč naša volja. Zato je pomembno, da kadar delamo s čakrami, ne pozabimo na zadnji del teh naših energijskih vrtincev. Če smo namreč strahove na sprednji strani energetskega telesa očistili, za voljo pa nismo poskrbeli, se nam ne bo uspelo premakniti.

Spremembe so nekaj naravnega. Ker pa smo se ljudje odmaknili od tega, kar je naravno, je normalno, da se skušamo izogniti tudi spremembam. Danes nismo iste osebe kot 5 ali 10 let nazaj. Če mislimo, da smo iste osebe, potem je skrajni čas, da to spremenimo. To je namreč rast. Zato smo tukaj.

25. 3. 09

Prebujanje čaker z nadangeli

Sobota 4.4.2009 ob 10:00 v Studiu relaksacije in oblikovanja, Foersterjeva 10, Novo mesto
Čakre so energijski vrtinci, povezani s telesnimi žlezami na fizičnem nivoju in z različnimi svetlobnimi telesi na energetskem nivoju. Kadar svetloba brez ovir napaja naša energijska središča, se počutimo lahkotne in naše življenje teče brez nepotrebnih težav v vseh situacijah in odnosih. Včasih potrebujemo močan energijski curek, da izperemo in premaknemo morebitno zastalo energijo.
Posebna intenzivna štiriurna delavnica je namenjena prebujanju čaker s pomočjo nadangelov. Spoznali bomo lastne čakre in njihovo delovanje, aktivirali jih bomo s pomočjo nadangelov in izdelkov Aura-SomeTM. Prebudili bomo energijske potenciale, ki jih vsebujejo čakre, spoznali boste tehnike čiščenja čaker, ki jih lahko izvajate sami in se spoznali z nadangeli, ki vam pri tem lahko pomagajo. Delavnica je odličen začetek in osnova za kakršnokoli nadaljnje delo s čakrami.
Delavnica je energijsko izredno intenzivna. Zaradi omejenega števila mest, so obvezne prijave na manca@zdravljenje-duse.si ali preko telefona 040 888 978 (Manca).


22. 3. 09

Duhovna realnost

Kaj si predstavljate, ko vam nekdo omeni duhovni razvoj? Večina ljudi si predstavlja, da je za duhovni razvoj potrebno vsaj pol dneva meditirati in drugo polovico dneva izvajati jogijske vaje. Ljudje, ki se "duhovno razvijajo" naj bi bili odzemljeni, z glavo nekje v oblakih in večino dneva prepevali čudne indijske mantre. Na drugi strani se od novodobnih duhovnežev pričakuje, da bodo doživeli kar nekakšno instant razsvetlitev in čez noč postali svetniki, brez madeža, brez ego problemov.

Duhovna realnost je precej drugačna. Kdor se poda na pot duhovnega razvoja, je šele začetnik. Ne govori se zaman o duhovno prebujenih ljudeh, kajti večina ljudi dejansko spi v fizičnem vsakdanjiku. Razlika med duhovnim iskalcem in "navadnim" človekom je v tem, da skuša duhovno prebujeni človek zavestno živeti svoje življenje. Upam si namreč trditi, da večina ljudi živi iz dneva v dan. Pravzaprav se sploh ne zavedajo svojega življenja. Ujeti so v vsakdanje navade, rutino in živijo v prepričanju, da tako ali tako nimajo vpliva na svoje lastno življenje. Kot bi že celo življenje živeli v gosti megli. Tako so je navajeni, da se niti ne vprašajo ali obstaja še kaj drugega. V tej megli jih v glavnem vodi ego, ki ne počne drugega kot da skrbi, da v tej megli tudi ostanejo. V megli ima ego moč. Potem se zgodi nekaj, kar človeka rukne, da prične razmišljati o tem, da mogoče obstaja še kaj drugega kot megla. In začne iskati. Vsak išče na svoj način, vsak hodi po svoji poti. Na tej poti lahko naleti na druge ljudi, ki mu lahko pomagajo ali pa ga ovirajo. Tem iskalcem poti ven iz megle pravimo, da so duhovno prebujeni.

Duhovno prebujanje pa je proces. V megli imamo vzorce, imamo cel kup težav, vse je precej komplicirano, nekaterih stvari niti nočemo izpustiti. Ko namreč prihajamo v čedalje manj meglena območja namreč šele vidimo, kaj vse vlačimo s seboj. In pričnemo te plasti odlagati. To pa je precej dolgotrajen proces. In dokler iskalec ne odloži zadnje meglice, ga na tej poti še vedno spremlja ego. In ko odloži zadnjo meglico takrat pravzaprav spozna, da je bila največja težava ta, da se je poistovetil z meglo, ki ga je obdajala. Da je bila največja ovira ta, da je bil prepričan, da je on ta megla.

Kaj ta metafora pomeni v vsakdanjem življenju? In kakšno ima zvezo z realnostjo? Duhovna pot ni pot najmanjšega odpora, kjer se človek odklopi od vsakdanjega življenja. Najlažje je poiskati votlino in v njej celo življenje meditirat o univerzalnih vesoljnih resnicah. Najtežja naloga duhovnega prebujanja je, to početi v vsakdanjem življenju. Ko hodiš v službo, ko se srečuješ z najrazličnejšimi ljudmi, ko vsak dan znova srečuješ druge duhovne iskalce… in ob vsem tem skušaš ohranjati svoj notranji mir. Vedno znova analiziraš lastne odzive, iščeš vzorce, ki ti pomagajo razumeti, zakaj si se znašel v neki situaciji, zakaj si srečal točno tistega človeka. Ko spoznaš, da ni svet kriv za tvojo "nesrečo", ampak si za svoja dejanja in besede, svoje odzivanje na okolico in s tem ustvarjenje svoje realnosti odgovoren sam… takrat se potovanje šele začne. Takrat šele najdemo vso "šaro in kramo", ki leži na našem lastnem podstrešju. In začnemo čistiti, kos za kosom. Skozi inkarnacije se je namreč krama (karma) odlagala in proces čiščenja tega je zelo težko opraviti na hitro. Zakaj pa se to čiščenje, ta pot iz megle sploh splača? Je vredno vsega truda? Na to vprašanje bo vsak odgovoril drugače. Zase lahko rečem, da je čudovita izkušnja, da je neverjetno kaj vse se najde, kar pa je pri vsem najlepše je to, da vsaj vem, koliko je še za sčistiti, medtem, ko nekateri sploh še ne vedo, da imajo podstrešje. Ste pripravljeni na pot skozi meglo, poiskat svoje podstrešje in pogledat, kaj tam leži?

9. 3. 09

Svoboda notranjega bitja

Slika je od TUKAJ

Ste vedeli, da obstaja razlika med vašimi vzorci in vzorci, ki ste jih prejeli od drugih ljudi? Na prvem mestu so vzorci, ki smo jih prejeli od naših staršev. Prvih 20 let življenja smo preživeli skupaj z njimi in že v najzgodnejših letih smo se učili odzivanja na situacije, odnose in življenje samo. Vsak med nami se zaloti, da se včasih obnaša ali odziva natanko tako kot to počne naša mama ali oče. Včasih nam to odgovarja, drugič nam povzroča težave. Če nezavedno posnemamo samo obnašanje, pomislite koliko smo »pobrali« na drugih nivojih: čustva, strahove, mentalne vzorce. Vpletli smo jih v naše lastno doživljanje sveta.

Pravijo, da se do 3. oz 4. leta starosti intenzivno razvija desna polovica naših možganov, ki je povezana s čustvi, domišljijo in intuicijo. Leva polovica možganov, ki je povezana z logiko, besedami in jezikom, pomnjenjem se razvija od tretjega leta naprej. To pomeni, da na začetku življenja razvijamo svoje čustveno telo in vanj vsrkavamo vtise, ki jih prejemamo iz svoje okolice. V tem obdobju dobimo vase čustveni odtis svojih staršev, bratov in sester, starih staršev in odnosov, ki prevladujejo med njimi. Če česa nismo dobili ali smo nečesa dobili preveč, nas to spremlja celo življenje.

Potem se nam prične razvijati leva, razumska polovica možganov, ki naše izkušnje skuša praktično povezati, sestavlja sliko sveta, ki jo pričnemo razumevati. Oblikovati se pričnejo stališča, prepričanja, navade in mentalni vzorci. Kar nam povedo to verjamemo, ker še nismo razvili kritičnega uma – ta pride na vrsto kasneje, ko imamo dovolj znanja, da ga lahko med seboj primerjamo.

Vse te plasti, ki se oblikujejo na začetku inkarnacije, se dopolnijo še z izkušnjami skozi katere gremo na poti odraščanja in oblikuje se naša fizična osebnost, s katero se ponavadi istovetimo. Potem pa pride (ali pa ne) obdobje, ko se pričnemo spraševati kdo smo in kam gremo. Takrat začnemo najprej preučevati te zunanje plasti razuma in čustvenega telesa. Z opazovanjem svojega vsakodnevnega obnašanja, odzivanja in delovanja lahko ugotovimo od koga ali kdaj smo dobili določen vzorec. Da je določena enkratna izkušnja »kriva« da se v situacijah vedno obnašamo kot takrat. Ob tem naj z vami delim svojo najljubšo modrost:

Rekel je zavrnjeni ljubimec: Nikoli več se ne bom zaljubil! Učitelj mu je odvrnil: Kot mačka si, ki se je spekla, ko je sedela na vroči peči in sedaj sploh noče več sesti!

Plast za plastjo, vzorec za vzorcem pridemo do vzrokov in jih razrešimo. In takrat nas prenehajo omejevati vse omejitve, ki smo si jih nabrali v tem življenju. Na novo lahko »sprogramiramo« vzorce, ki jih želimo, ki nam pomagajo naprej in nas ne zadržujejo v preteklosti. In takrat začutimo, kaj pomeni biti svoboden. Začutimo, da se nam ni več potrebno skrivati za maskami, ampak smo lahko to, kdor v resnici smo.

3. 3. 09

O sreči, notranji radosti in veselju

Veliko se govori o sreči. Vsakič, ko nekomu voščimo lepe želje, zraven omenimo srečo. O sreči obstaja cel kup pregovorov in modrih misli, napisanih je bilo veliko knjig, obstaja celo klub srečnih in vendar se ob sami definiciji sreče znajdemo pred neznanko. Kaj je sreča? Nekaj težko opisljivega, nekaj kar občuti vsak človek drugače in nekaj kar iščemo prav vsi. Sreča je notranji občutek, je stanje našega notranjega bitja, neobremenjenega s strahovi in temnimi čustvi. Vsak zase točno ve, kaj ga osrečuje in kdaj je doživel resnični občutek sreče. Sreča je polna prisotnost zavesti v trenutku tukaj in zdaj, je občutek notranjega veselja in izpolnjenosti. Seveda je to le moje razumevanje in definiranje sreče. In vsak ima svojo definicijo sreče.

Ko smo to, kar v resnici smo, smo v polnem občutku sreče, zliti z enostjo, smo v svojem polnem potencialu, v svojem pravem izvornem stanju, stanju naše duše. Ko se duša utelesi v fizično realnost in gre skozi proces vzgoje (nalaganja filtrov), se pojavi neravnovesje med različnimi energetskimi telesi in zavedanje našega pravega bitja postane le daljni spomin. Hrepenenje po našem izvornem stanju se kaže skozi iskanje sreče. Veliko modrecev in razsvetljenih je skozi tisočletja in stoletja učilo, da je pravo srečo mogoče najti le znotraj sebe. In res sreče ne moremo najti v zunanjem svetu, v materialnih dobrinah, ampak je to občutek, ki je vedno v nas samih. Le najti ga je potrebno.

Slediti občutku sreče velikokrat pomeni delovati v nasprotju z logiko in razumom. Ko najdemo sebe, ko sledimo svojim notranjim vzgibom, ko vstopimo v svoj polni potencial najdemo znotraj sebe izvir veselja, ki nam zagotavlja, da ponovno odkrijemo srečo, ki leži znotraj nas. In vprašali boste: kako vem, da delam prav, da hodim po pravi poti proti svoji sreči? Samo vi, si lahko odgovorite na to vprašanje. Če v vsaki stvari, ki jo delate, v vsakem odnosu, v katerem se znajdete, v vsakem trenutku, ki ga živite, čutite veselje in srečo, ste na pravi poti.

27. 2. 09

R.I.O. - Shine on

Kadar potrebujemo neko sporočilo, bo le-to prišlo do nas na tak način, da ga ne bomo mogli spregledati. Tole pesem poslušam že nekaj mesecev praktično vsak dan, ko se zjutraj peljem v službo in/ali iz nje. Ne glede na to katero radijsko postajo imam prižgano. In zraven pojem na ves glas: Naj bom ljubezen, ki prihaja od sonca, naj bom vzahajajoča mavrica, prav vsaka rasa v vesolju naj zasije! Naj bom ljubezen, ki prihaja od sonca, želim biti svetloba ljubezni od zgoraj, zasijati!




Open up ya eyes, and watch the sunrise
One point we have to make clear,
Love are gonna spread around the world ya know.

Me love ya, comes out of devotion.
To rule ya, spread to the world.
In strange town, I'm on my mission,
Where we praise the day, straight away,
All the nation.

Let me be the love that comes from the sun,
Let me be your rainbow rising up,
Every single race, out of space
will shine on, ey, shine on!
Let me be the love that comes from the sun,
I wanna be your love light from above,
shine on, shine on, shine on!

Me love ya, comes out of devotion.
To rule ya, spread to the world.
In strange town, I'm on my mission,
Where we praise the day, straight away,
All the nation.

Let me be the love that comes from the sun,
Let me be your rainbow rising up,
Every single race, out of space,
will shine on, ey, shine on!
Let me be the love that comes from the sun,
I wanna be your love light from above,
shine on, shine on, shine on!

Let the sun shine down on your face,
No need to feel wrong, you're in the right place,
And me know that you feel
what we are gonna tell you now,
So, gather all your friends around and,
Come join me down the club, got the song,
and gonna move you,
So prove you're right, feel it tonight now.

Let me be the love that comes from the sun,
Let me be your rainbow rising up,
Every single race, out of space,
will shine on, ey, shine on!
Let me be the love that comes from the sun,
I wanna be your love light from above,
shine on, shine on, shine on!

All over the world!

Open up ya eyes, and watch the sunrise
One point we have to make clear,
Love are gonna spread around the world ya know.

23. 2. 09

Bodi Svetloba!

Tik preden se zdani, je noč najtemnejša.

Humanity healing
je mreža, ki jo pletemo ljudje s tem, ko širimo Svetlobo. Kajti kaj je tema? - odsotnost Svetlobe. S tem, ko vnašamo Luč v svoja življenja, se povezujemo v mrežo Ljubezni in pomagamo človeštvu, da se premakne iz obdobja teme, nazaj v Svetlobo.


1. 2. 09

Odnosi kot zrcalo

Ste kdaj resnično pogledali svoje pomembne odnose in česa ste se naučili? Ni težko opaziti tistih, ki so nas spodbujali, nam bili v oporo in v nas prebudili tisto najboljše, veliko težje je prepoznati lekcije, ki so nam jih podarili tisti, ki so z nami grdo ravnali, nas prizadeli, razočarali ali sprožili druga "negativna" čustvena stanja. Kar hitro označimo takšne ljudi za naše rablje, sami sebe pa dojamemo kot žrtev. Žrtev, ki ni imela nikakršne možnosti proti zlobnim, tiranskim in nevemkakšnim ljudem še. In potem čakamo, da se bo oseba popravila, spoznala svojo zmoto in nas prišla prosit odpuščanja. In mi bomo potem velikodušno odpustili… ali pa tudi ne. Na vse skupaj potrebujemo pogled z druge plati.

Prvo izredno pomembno dejstvo je, da v svoje življenje vedno (ampak res vedno) pritegnemo le tisto, kar ustreza našim lastnim vibracijam. V svojem astralnem telesu nosimo vse informacije, vzorce, prepričanja, situacije, ki smo jih doživeli in razvili v tem, pa tudi vseh prejšnjih življenjih. In tega res ni malo. V nadaljevanju bom vse to poimenovala z eno besedo – programi – ker so to resnično nekakšni informacijski energijski programi, ki nas usmerjajo in s tem določajo naše delovanje. Ni naključje, da so se računalniški sistemi in programi razvili tako kot so se, saj v prehodu v vodnarjevo dobo imenitno posnemajo naše lastno delovanje. Če smo torej unikaten informacijski operacijski sistem, je logično, da morajo biti vsi programi, ki jih nalagamo kompatibilni. Naš operacijski sistem zato lahko deluje in izmenjuje informacije s podobnimi oz. enakimi operacijskimi sistemi, ki govorijo enak programski jezik. V odnose torej vstopamo s tistimi ljudmi, s katerimi se, na tem osnovnem programskem nivoju, razumemo.

Druga predpostavka, ki je pomembna za razumevanje, rast in razvoj nas samih je, da se stalno razvijamo, posodabljamo in spreminjamo. To pa lahko počnemo le skozi delovanje in interakcijo z drugimi ljudmi. Če bi se zaprli v votlino in celo življenje meditirali, bi pravzaprav težko rekli, da smo se česa naučili. Če uporabim prispodobo z računalniškega področja: naložili smo DOS, malo pobrskali po imenikih in ugotovili, da zadeva bolj ali manj deluje. Ko pa vstopamo v odnose, naletimo na drugačne funkcije, vidimo da je možen drugačen način uporabe, začnemo uporabljati nadgradnje, aplikacije in se morda celo naučimo programiranja.

Odnosi nam ponujajo možnost razvoja in nadgrajevanja s tem, ko določene funkcije uporabljamo, druge izbrišemo, tretje podvajamo itd. Z zunanjim svetom namreč komuniciramo preko ekrana (naša komunikacija) in tipkovnice (čustva in miselni vzorci, na katere "pritiskajo" drugi uporabniki). Če določenega programa v našem sistemu ni, ga nihče ne more uporabljati. Če imamo v svojem sistemu program: jaz sem žrtev, bo prišel zunanji uporabnik (avtoritarna mati, nasilni partner, škodoželjna prijateljica…) in ga sprožil. Na ta način nam ljudje nastavijo naše lastno ogledalo. Postanejo uporabniki našega informacijskega sistema in nam tako pokažejo, kakšne programe nosimo v sebi. Dokler so ti programi "inštalirani" v našem sistemu jih je možno uporabljati, nadgrajevati ali celo okužiti z virusi. In če nam določen uporabnik ni všeč ter se ga na nek način znebimo, bo slej ko prej prišel nov uporabnik in pričel uporabljati isti program. Torej, če se nam določeni odnosi ponavljajo – npr. vedno naletim na partnerja, ki me ne ceni! - to pomeni, da v sebi nosimo točno takšen program – ne cenim se! Kdo je torej odgovoren, da nas ljudje ne cenijo - uporabniki ali naš lastni sistem?

Ko se pričnemo zavedati, da je le od nas odvisno katere programe imamo naložene v svojem sistemu, je čas, da pričnemo z njimi delati – da izbrišemo tiste, ki jih ne potrebujemo, da nadgradimo tiste, ki nam koristijo in spodbujajo boljše delovanje, da naložimo nove. Pri tem bodo skoraj zagotovo nekateri uporabniki odšli, ker ne bo več programa, s katerim so delali, prišli bodo novi, ki bodo preizkusili naše nove programe. Prav vsak pa bo hkrati naš učitelj, naše zrcalo tega, kar nosimo v sebi. In zato naš blagoslov.