Filtri skozi katere zaznavamo svet

Ljudje imamo še največ težav sami s seboj. Čeprav se tega dostikrat ne zavedamo ali pa si nočemo priznati. Vse kar vidimo, slišimo, dojemamo se selekcionira skozi naše zavestne in nezavestne filtre – to je vrednote, prepričanja, miselne vzorce. Zato je lahko doživetje istega dogodka za dve osebi popolnoma različno. Ker je vsak posameznik poleg naučenega v tem življenju »obremenjen« še z izkušnjami in lekcijami prejšnjih življenj, niti dve osebi na tem svetu ne moreta imeti popolnoma enakih vtisov, spominov ali celo izkušenj. Da bi vse to ovrednotili se primerjamo med seboj. Če se naše dojemanje vsaj približno ujema z dojemanjem drugih, potem smo zaznali »pravilno«, če pa se dojemanje ali doživljanje razlikuje, pričnemo dvomiti v lastno verodostojnost. Pričnemo se spraševati kaj je normalno, sprejemljivo in ker ne želimo izstopati, pride celo do zanikanja lastne izkušnje. Naša samopodoba se prične krhati in izoblikujejo se različne frustracije. Te nam narekujejo nadaljno interpretacijo dojemanja sveta in sčasoma postane vse črno. Ujamemo se v začarani krog. Kako se izviti iz tega? Lagala bi, če bi rekla, da z lahkoto, vendar je pomembno, da ne razmišljamo o tem, kako težko je to. Ljudje smo mojstri kompliciranja in naš ego nam pri tem še dodatno »pomaga«. Tako kot so starejše generacije verjele, da je možno preživeti samo, če trdo delaš, so današnje mlajše generacije vrednoto dela zavrnile in razmišljajo kako s čim manj truda zaslužiti čim več denarja. In veliko ljudem to tudi uspeva. Zakaj torej ne bi verjeli, da je možno z malo ali nič truda spremeniti pogled na svet. S tem spremnimo svoje doživljanje sveta in vsega kar se nam dogaja ter zelo na hitro tudi svoje življenje. Kako torej spremenimo vse naše »trpljenje« v veselje in radost? Nekateri potrebujejo grobo streznitev, da lahko začnejo znova. Potrebujejo padec na samo dno, potrebujejo biti do vratu v dreku, biti zapuščeni od vseh, da »preklopijo« način razmišljanja. Takšni se potem največkrat sami izkopljejo iz vseh težav in tegob in s tem dobijo verodostojno izkušnjo, ki jih v celoti prerodi, da lahko pričnejo z »novim« življenjem. Svet, ki jih je prej zaničeval in potiskal na dno, postane njihova glavna podpora in prostor veselja. Pa se je res spremenil svet? Odgovor je seveda ne, spremenili so se sami. Zamenjali so filtre, skozi katere dojemajo svet. Ker ljudje ne vemo, kakšne filtre imajo drugi, se nam zdi, da tako kot dojemamo svet mi sami, ga dojemajo tudi drugi. Zato projiciramo svojo lastno doživljanje tudi na druge. S tem pa pademo pod univerzalno pravilo, da na energetskem nivoju podobno privlači podobno. Kar je v nas samih, je tudi v naših projekcijah in te privlačijo enake stvari, energije, ljudi, doživetja, izkušnje. Kdaj ste nazadnje pregledali svojo vsebino? Kdaj ste naredili spomladansko čiščenje na duhovnem nivoju? Ali res še vedno potrebujete iste vzorce in prepričanja izpred 10ih let? Zakaj bi se človek moral zadovoljiti s tem, da se ne spreminja in ostaja vedno isti? Zakaj je tako lahko okriviti svet za vse, kar se nam dogaja? Kaj smo s tem naredili koristnega? Moje »prebujenje« je bila naslednja modrost: Lažje si je obuti copate, kot cel svet obložiti s preprogami.