26. 5. 10

Tzaphkiel

Zdaj je čas, ko se v pričnejo burno odzivati delci krvi prebujene Kristusove zavesti.

Samoustvarjajoči Tzaphkiel-vedoči-bivajoči se približuje od daleč, da vstopi iz naše notranjosti. Ko prihaja, strmi skozi oči naših mask, dokler se ne obrne in pride še bližje, lebdi kot tančica tekoče turkizne svetlobe nežno umikajoč se v nas same. Vrata se odpro, prekletstvo se izniči. Vode, ki bile zadrževane tako dolgo, se ujamejo v turkizno posodo ob naših nogah in neovirano oblikujejo sfero mavričnih vzorcev.

Svetloba vzide tam, kjer je navidezna odsotnost nasula nešteto kristalnih kapljic, nedotaknjenih v temni noči. Turkizna svetlikajoče podrhtava. Voda je resnica, ki leži za zavedanjem, ko jo ogenj oživi v ljubezen. Krst, ogenj prebujenja rjovi, ko se Ona rodi v obstoj. In sedaj se izžgejo stoletja nevrednosti, stoji pokončno v vetru in dopusti, da odpihne z nje ves pepel, dokler ni popolnoma očiščena.

In končno v tem nastajajočem trenutku stoji v zvezdni svetlobi, od znotraj gleda navzven ter prvič zasliši besede: “poglej skozi moje oči, vidiš to kar vidim jaz, ljubiš to kar ljubim jaz”.

Ni več upiranja, zdi se, da se je zmrznjena voda odtalila, osvobodila krila, ki se prikažejo. Predniki so napravili prostor v spiralnem vzorcu DNK za tisto, kar se odpira. Ni več nevrednosti, le globoka hvaležnost. Osvoboditev strahu pred neodzivanjem na klic, strahu pred neznansko veličino oživljenega Sebstva. In sedaj pajčevina pripravljenosti razprostre nežne vrvice in splete mostove, da lahko tvoja volja postane moja volja in mi postanemo pot in pot postane mi.

Nadangel Tzaphkiel - steklenička 107

Globlji aspekti Božanske Ženske.
Vodni aspekt celotne Kreacije.
Vladarica reda angelov, ki se imenuje Aralin.
Varuhinja Akaških zapisov in njihovih skrivnosti.
Vsebuje neskončni ocean sočutja.
Globlji vidiki intuicije, notranji učitelj srca.
Prestopanje preprek in zdravljenje vrlin.
Povabilo k notranjemu pdiranju blokad, da se razkrije pravo zlato.
Smrt tega kar je bilo in očiščenje z Mirto.
Ljubezen, ki nas prosi, da se ne umaknemo s Poti, ampak postanemo Pot.
Uvid in klic iz globljih realnosti in dimenzij.
Razširitev osebnega individuuma v kolektivno.
Skozi to stekleničko Ona prihaja, da zaščiti nosilce svetlobe v templjih njihovih teles.

11. 5. 10

Smetenje

Danes se ukvarjam s smetenjem. Zjutraj, ko sem psa peljala na sprehod, sta pred mano hodili dve srednješolki. Ena je jedla nek kolač in papir v katerega je bil zavit mirno odvrgla na tla. Pri tem je prijateljici razlagala nekaj, česar pa nisem mogla razumeti, ker so bile v stavku vse besede razen dveh kletvice. Ok, preklinjanje je njena stvar, ampak papir, ki ga je odvrgla pa me je močno zmotil. Ker sem bila na rolerjih, sem malce pospešila, ju prehitela in spustila komentar: Tako mlada, pa tako grde navade. Punca me začudeno gleda, ko nadaljujem: Se ti ne zdi grdo, da mečeš smeti po tleh? In ona odgovori: Ne, kaj pa je s tem narobe? Šele sedaj sem opazila, da je njen obraz skrbno prekrit z debelo plastjo pudra in močno naličen. Torej dekle močno skrbi za svoj izgled, za samo vsebino pa očitno ne – preklinjanje in smetenje sta namreč njena vsebina. Da meče smeti po tleh je očitno nekaj tako normalnega kot to, da pritisneš na stikalo in v sobi zasveti luč. Dim me je vlekel naprej, poleg tega se mi ni dalo prerekati.

Sem pa začela razmišljati. Prejšnji mesec smo čistili Slovenijo. Prvi korak. Naslednji korak je očitno čiščenje zavesti ljudi. Pred našo firmo v grmovju ležijo plastenke, ki jih naši zaposleni vzamejo iz avtomata, spijejo na poti do avtomobila in nato odvržejo na tla. Čistoča se očitno konča, ko se zaprejo za njimi vrata doma. Ker blok v katerem živim ni moj, mi zanj ni treba skrbeti; ker cesta po kateri hodim ni moja, mi zanjo ni treba skrbeti; ker gozd skozi katerega hodim ni moj, lahko smeti odmetavam. Prav neverjetno je, da dokler je v embalaži vsebina, je ni problem nositi s sabo, ko vsebine ni več, ljudje embalažo takoj odvržejo. Želja, ki je kupila vsebino v embalaži je potešena.

To je samo ena od manifestacij našega notranjega stanja. To lahko preslikamo na različna področja življenja. Zaradi zadovoljevanja naših želja vstopamo v odnose, kupujemo stvari in se udeležujemo različnih aktivnosti. Ko NAM vsebina ne odgovarja več pa preprosto prekinemo odnos, stvar vržemo stran, prenehamo z aktivnostjo in nas ne zanima več. Težava nastane, da z vsakim odnosom, stvarjo ali aktivnostjo prevzamemo tudi odgovornost. Projekt, ki smo ga pričeli, je potrebno dokončati, še posebej, če so vpleteni tudi drugi ljudje. To je predvsem izkušnja, ki sem jo dobila pri udejstvovanju pri različnih prostovoljnih zadevah. Na začetku se oblikuje tim, ima zagon potem pa kmalu na vajo ali sestanek ne pride ta ali oni, nekdo ne bi več, tretji ima še cel kup stvari, ki jim daje prednost in tako zavržejo aktivnost. Ko kupimo nek izdelek, prevzamemo tudi odgovornost za embalažo. Če te zavesti nimamo, potem smetimo. Tudi energetsko. S svojo energijo razmetavamo na vse konce in se potem čudimo, kako smo utrujeni in nimamo nobene prave energije. Mogoče bo kdo rekel: pa kaj potem? ... Nič, samo v premislek.