Zdaj je čas, ko se v pričnejo burno odzivati delci krvi prebujene Kristusove zavesti.
Samoustvarjajoči Tzaphkiel-vedoči-bivajoči se približuje od daleč, da vstopi iz naše notranjosti. Ko prihaja, strmi skozi oči naših mask, dokler se ne obrne in pride še bližje, lebdi kot tančica tekoče turkizne svetlobe nežno umikajoč se v nas same. Vrata se odpro, prekletstvo se izniči. Vode, ki bile zadrževane tako dolgo, se ujamejo v turkizno posodo ob naših nogah in neovirano oblikujejo sfero mavričnih vzorcev.
Svetloba vzide tam, kjer je navidezna odsotnost nasula nešteto kristalnih kapljic, nedotaknjenih v temni noči. Turkizna svetlikajoče podrhtava. Voda je resnica, ki leži za zavedanjem, ko jo ogenj oživi v ljubezen. Krst, ogenj prebujenja rjovi, ko se Ona rodi v obstoj. In sedaj se izžgejo stoletja nevrednosti, stoji pokončno v vetru in dopusti, da odpihne z nje ves pepel, dokler ni popolnoma očiščena.
In končno v tem nastajajočem trenutku stoji v zvezdni svetlobi, od znotraj gleda navzven ter prvič zasliši besede: “poglej skozi moje oči, vidiš to kar vidim jaz, ljubiš to kar ljubim jaz”.
Ni več upiranja, zdi se, da se je zmrznjena voda odtalila, osvobodila krila, ki se prikažejo. Predniki so napravili prostor v spiralnem vzorcu DNK za tisto, kar se odpira. Ni več nevrednosti, le globoka hvaležnost. Osvoboditev strahu pred neodzivanjem na klic, strahu pred neznansko veličino oživljenega Sebstva. In sedaj pajčevina pripravljenosti razprostre nežne vrvice in splete mostove, da lahko tvoja volja postane moja volja in mi postanemo pot in pot postane mi.
Samoustvarjajoči Tzaphkiel-vedoči-bivajoči se približuje od daleč, da vstopi iz naše notranjosti. Ko prihaja, strmi skozi oči naših mask, dokler se ne obrne in pride še bližje, lebdi kot tančica tekoče turkizne svetlobe nežno umikajoč se v nas same. Vrata se odpro, prekletstvo se izniči. Vode, ki bile zadrževane tako dolgo, se ujamejo v turkizno posodo ob naših nogah in neovirano oblikujejo sfero mavričnih vzorcev.
Svetloba vzide tam, kjer je navidezna odsotnost nasula nešteto kristalnih kapljic, nedotaknjenih v temni noči. Turkizna svetlikajoče podrhtava. Voda je resnica, ki leži za zavedanjem, ko jo ogenj oživi v ljubezen. Krst, ogenj prebujenja rjovi, ko se Ona rodi v obstoj. In sedaj se izžgejo stoletja nevrednosti, stoji pokončno v vetru in dopusti, da odpihne z nje ves pepel, dokler ni popolnoma očiščena.
In končno v tem nastajajočem trenutku stoji v zvezdni svetlobi, od znotraj gleda navzven ter prvič zasliši besede: “poglej skozi moje oči, vidiš to kar vidim jaz, ljubiš to kar ljubim jaz”.
Ni več upiranja, zdi se, da se je zmrznjena voda odtalila, osvobodila krila, ki se prikažejo. Predniki so napravili prostor v spiralnem vzorcu DNK za tisto, kar se odpira. Ni več nevrednosti, le globoka hvaležnost. Osvoboditev strahu pred neodzivanjem na klic, strahu pred neznansko veličino oživljenega Sebstva. In sedaj pajčevina pripravljenosti razprostre nežne vrvice in splete mostove, da lahko tvoja volja postane moja volja in mi postanemo pot in pot postane mi.
Nadangel Tzaphkiel - steklenička 107
Globlji aspekti Božanske Ženske.
Vodni aspekt celotne Kreacije.
Vladarica reda angelov, ki se imenuje Aralin.
Varuhinja Akaških zapisov in njihovih skrivnosti.
Vsebuje neskončni ocean sočutja.
Globlji vidiki intuicije, notranji učitelj srca.
Prestopanje preprek in zdravljenje vrlin.
Povabilo k notranjemu pdiranju blokad, da se razkrije pravo zlato.
Smrt tega kar je bilo in očiščenje z Mirto.
Ljubezen, ki nas prosi, da se ne umaknemo s Poti, ampak postanemo Pot.
Uvid in klic iz globljih realnosti in dimenzij.
Razširitev osebnega individuuma v kolektivno.
Skozi to stekleničko Ona prihaja, da zaščiti nosilce svetlobe v templjih njihovih teles.