13. 01. 08

Zdravi "egoizem"

Celo življenje nam drugi ljudje govorijo, da ne smemo biti egoistični, da moramo misliti tudi na druge, da ne smemo misliti samo nase... In potem se navadimo, da se odrekamo svojim potrebam na račun drugih. In trpimo, ker naše potrebe ostajajo nezadovoljenje, ker vedno delamo usluge drugim, namesto da bi poskrbeli zase. In to je za nas ravno tako slabo kot egoizem. Egoizem in sebičnost sta v naši družbi nekaj slabega, nezaželenega. In prav je tako. Če pogledamo kako sta besedi sestavljeni vidimo, da je to res: egoizem – skrbeti za svoj Ego in sebičnost – skrbeti za svoj jaz. Žal ne poznamo besede, ki bi opisovala pozitivno skrb za svojo duhovno ali osebno rast. Kajti to je tisto, kar je res pomembno.
Ena oseba ne more rešiti sveta. Sicer pa, kako naj ga reši, če še sama sebe ne more!? Kako lahko učiš nekoga o višjem jazu, o duhvni rasti, če sam nimaš razrešenih svojih težav? In s tem, ko skrbiš zase in svojo rast, samodejno skrbiš tudi za rast drugih: s svojim vedenjem, svojim govorjenjem, odzivanjem na situacije, daješ zgled. In zgledi vlečejo. V svetu energij ni res, da se nasprotja privlačijo, ampak podobno privlači podobno. To pomeni, da bodo ljudje, ki nosijo v sebi veliko jeze, v svoje življenje privlačili druge ljudi z jezo v sebi. Spremeniti je potrebno sebe. Ko smo polni pozitivnih čustev in energij, se ljudje odzivajo s tistim delom sebe, ki je ravno tako pozitiven. In to premaguje tisti negativni del. In kar je pri vsem najpomembnejše: Ljubezen rojeva sočutje. Sočutje je čudovit občutek. To ni usmiljenje; sočutje je modrost duše, ki prepozna drugo dušo in njeno pot na tem svetu. To prepoznanje in modrost ji omogočita, da deluje tako, kot je za drugo dušo najvišje dobro. In ko to prepoznaš, osebe (njene osebnosti) ne moreš več soditi, kaj šele obsojati. Duše so namreč vedno čiste. Se ne umažejo z »grehi«. Duše se samo učijo in pridobivajo izkušnje ter modrost.
Spomnim se, ko sem prvič začutila sočutje v vsej njegovi polnosti. V zelo težki in sovraštva polni situaciji z osebami, ki že desetletja moji družini izkazujejo nepopisljivo odsotnost ljubezni, sem energetsko »skenirala« žensko, ki je vse to povzročala. Njena avra je bila temna in sluzasta in njena srčna čakra je bila tako zapacana, da se je okoli srca naredila kamnita obloga. Temu kar rečemo, kamen namesto srca. In v istem trenutku, sem začutila kako trpi njena duša. In od takrat naprej te ženske ne morem več obsojati in karkoli reče in naredi lahko sprejemam z Ljubeznijo, kajti vem, da je njena duša ravno tako čista kot moja ali tvoja ali od kogarkoli na tem svetu. Nizke energije v katere je zapadel njen Ego so povzročile, da duša nima nikakršne moči nad delovanjem te fizične utelesitve. Uči se izredno težko lekcijo. In pri tem ji lahko pomagam le z brezpogojnim sprejemanjem. Tega nikdar ne bi mogla, če ne bi skrbela zase in svojo duhovno rast.
Duhovni razvoj ni nič drugega kot vzpostavljanje povezave s svojim višjim jazom, z modrostjo svoje duše. In to omogoča transformacijo celotne avre, zavesti, razuma. Spoznamo moč svobodne volje. In takrat lahko presežemo sebično delovanje, saj pričnemo ločevati med resničnimi potrebami neke osebe in zahtevami njenega Ega - egoizma.