28. 06. 09

Karmični odnosi





Odnosi so zapleteni in nismo vsega zakomplicirali le v tem življenju. Dejstvo. Kaj in kako je torej s to karmo v odnosih, ki se v tem obdobju zelo intezivno zaključuje?



27. 06. 09

Življenje je igra

Na polovici leta smo in ponovno nas je večina imela občutek, da je življenje švignilo kar mimo. Ob vsem dogajanju, ki se vsak dan odvija imamo občutek, da nimamo časa, da se vse zgodi in pozabi prehitro. Ko pogledam obdobje od začetka tega leta, se mi zdi, da bi vse, kar sem doživela lahko napisala v knjigo ob kateri bi se bralcu zazdelo, da opisujem leta, ne mesece. V vsem tem času, se je duhovno vodstvo, ki mi stoji ob strani resnično izkazalo in prav pošteno smo se "nagarali" ( v duhovnem smislu seveda) in ker je pomembno, da se po napornih aktivnostih znamo odpočiti, si zaslužimo, da vse dogodke in energije preteklega pol leta ustrezno integriramo in energetsko prebavimo. Zato se tudi objave pojavljajo malo bolj na redko.

V tem času namreč spoznavam pomembnost sprostitve in tega, da znamo življenje tudi živeti. Iskanje svojega lastnega bistva je čudovito, a je tudi naporno. Verjetno boste vprašali, kaj je tako napornega pri meditaciji in biti v svoji lastni energiji. Prišla sem do spoznanja, da zna biti to naporno, ker ob vsem analiziranju, spraševanju samega sebe, odkrivanju vzorcev, povezovanjem z višjimi energijami… obstaja velika nevarnost, da postanemo preveč resni in se pri tem pozabimo igrati. Pozabimo uživati življenje tako kot je, tukaj in zdaj. Pozabimo, da je naš namen tukaj v tej realnosti, da se igramo z energijami, da smo kot otroci, ki se čudijo vsakemu trenutku posebej. Zaradi vse te resnosti okoli duhovnosti, prevzemanja odgovornosti in kreiranja svoje realnosti, pozabimo, da naj bi bila le-ta vesela in sproščena, brez omejitev in brez napora. In, ko na koncu koncev le ugotovimo, da smo pozabili, da je življenje igra, se moramo ustaviti in ponovno poiskati notranjega otroka ter mu prepustiti vajeti. Počitek in igranje sta morda najpomembnejši element na poti do sebe, kajti takrat si dovolimo biti in ustvarjati.

Življenje jemljemo preresno in na podlagi tega sklepamo, da je duhovnost nekaj še bolj resnega. A vendar je preprosta resnica ta, da se naš celoten energetski sistem najbolj sprosti, odpre in prečisti, kadar se iz srca nasmejemo. Zato so srečni in veseli ljudje tisti, ki jim življenje teče gladko. So neobremenjeni in sproščeni. Zato je tako pomembno, da vedno počnemo tisto, kar nas osrečuje, kar prebuja in spodbuja izražanje našega notranjega otroka. Takrat smo v trenutku, ki traja toliko časa, dokler se ne zresnimo. In pademo ven iz trenutka. Ustavi se tok smeha in kreativnosti in življenje postane težko. Zato dragi bralci, grem prebudit svojega notranjega otroka, da odpreva notranji žakelj smeha in uloviva trenutek. Skupaj bova šla bosa hodit po mokri travi, lovit veter in pisane metulje. Pa vi, ste že dali prosto pot svojemu notranjemu otroku?

17. 06. 09

Heart&Soul Healing

Je tehnika zdravilca zdravilcev Kena Pagea, ki se ta mesec mudi v Sloveniji. Večkrat sem že slišala zanj, vendar se nikoli nisem posvečala temu kaj počne. Sedaj vem. Kenu je namreč uspelo, da je vse tisto, kar učijo in razlagajo mnogi, zgostil v preproste tehnike in nasvete za odkrivanje svoje lastne Svetlobe. Ključ do vsega je izredno preprost: brezpogojno ljubiti sebe. Kajti, ko ljubimo sebe, vsak delček našega fizičnega telesa, vsa svoja čustva, misli in sebe v celoti, takrat prepoznamo, da smo povezani z vsem kar je, da smo del Kreatorja.

V vsakdanjem življenju je naše energetsko polje razpršeno, večina ljudi hodi naokoli energetsko povsem odprtih. To pomeni, da vstopamo v energijska polja drug drugega, se odzivamo na vzorce, čustva in misli drug drugega. Ker se enake energije vedno privlačijo, se odzivamo na vse tisto, kar nam nekdo prinese, sami pa imamo v našem energijskem polju odgovarjajočo energijo. Drug drugemu tako odsevamo ali zrcalimo energije, ki jih nosimo. Ujeti smo v energijske zanke, v katerih se vedno vrtimo v krogu in se čedalje bolj zapletamo. Večina teh vzorcev, čustev in energij ni naša. To nismo mi, ampak smo v različnih obdobjih to prejeli oz. pobrali od ljudi okoli nas, iz kolektivne zavesti, iz prejšnjih življenj in drugih dimenzij. Šele, ko se skopljemo skozi vse te plasti, pridemo do tega, kdo v resnici smo. Smo čista Ljubezen. In to spoznanje nam omogoči, da prenehamo sprejemati energijo drugih, ampak odsevamo le Ljubezen. Tako drugim omogočimo, da sebe prepoznajo kot Ljubezen.

Informacije in znanje Kena Pagea je dostopno na njegovi spletni strani (pdf knjige v slovenščini). V svojih knjigah razlaga, katere zelo preproste tehnike nam pomagajo čistiti svoje energetsko polje, kako okrepiti svoj višji jaz, kako skozi sanje dostopati do informacij in še mnogo drugega. Vse to pa deluje le, če to dejansko izvajamo. In njegova preprosta tehnika čiščenja dejansko deluje čudežno. Preizkušeno.

Intervju s Kenom Pageom (Studio12)
Ken Page v oddaji Labirint (RTV SLO, preskočite na 24. minuto)



8. 06. 09

Flatland - zgodba mnogih dimenzij

Edwin A. Abbott je več kot 100 let nazaj napisal fantastično knjigo o dvodimenzionalnem svetu imenovanem Flatland. O tem svetu piše kot njegov prebivalec – kvadrat. Neke noči v sanjah obišče Lineland – črtno zemljo in tako spozna enodimenzionalni svet. Ta vizija ga na nek način pripravi na srečanje s Kroglo, ki ga obišče iz trodimenzionalnega sveta in ga vpelje v skrivnosti treh dimnezij.

Knjiga me je poplnoma fascinirala, saj predstavi dimenzije na subjektiven način. Dojemanje dimenzij je namreč možno le skozi individualno izkušnjo. Dvodimenzionalnemu liku, ki pozna le dolžino in širino je nemogoče doumeti, da obstaja tudi tretja dimenzija - višina, če tega ne doživi skozi lastno izkušnjo, višino brez njene izkušnje lahko le sluti z vero. Knjiga bralca vseskozi sili, da hkrati uporablja svoje znanje geometrije (logični um) in domišljijo. Na ta način začne razmišljati izven vsakdanjih okvirov, saj na konkreten način pove, da naš način razmišljanja, naši možgani, lahko doumejo le tisto kar so naučeni. Vse ostalo morajo najprej izkusiti, da bi lahko razumeli.

Projekt Gutenberg je poskrbel, da si knjigo v angleščini lahko preberete zastonj.

Slovenski prevod predgovora k drugi izdaji - slovenskega prevoda knjige nisem našla

Napovednik za film posnet po knjigi

5. 06. 09

Truman show

Včeraj sem se namestila v izredno prijeten položaj na kavču in preklopila na film Truman show. Toda včeraj sem ga gledala na popolnoma nov način. In ključni stavek Ljudje se o realnosti ne sprašujejo, ampak jo vzamejo kot samoumevno, ki ga izreče režiser filma, je v meni sprožil klik. Truman je namreč že od malega živel v iluziji. V to iluzijo je verjel, čeprav so bili vsi ostali v filmu igralci in statisti. Kljub nekaterim zunanjim motnjam, je Truman živel svoje življenje kot nekaj povsem normalnega, dokler se mu ni zgodilo, da je zagledal eno od igralk in se vanjo zaljubil izven napisanega scenarija. V njem se je prebudilo hrepenenje, ki je nekega dne povzročilo, da je želel oditi z otoka na katerem je živel. Verjetno ste film več ali manj vsi videli, zato nadaljevanja ni potrebno posebej razlagati.

Včeraj sem film gledala kot prispodobo. Vsi smo kot Truman. Živimo življenje, ki je pravzaprav iluzija. Režiser filma je naš ego, ki skrbi za ohranjanje te iluzije – upravlja z našimi strahovi, na pot nam nastavlja igralce, skrbi da je vedno poskrbljeno za podrobnosti, ki nas zamotijo. Kljub budnemu stanju, gre življenje v resnici mimo nas. Dokler se ne zgodi nekaj, kar nas zdrami. In takrat začnemo iskati. Režiser-ego se upira na vse načine, saj je to njegov show, vendar nam nikoli v resnici ne more preprečiti našega odhoda. Če si zares zaželimo oditi, nam tega ne more preprečiti.

Umetno zgrajeni studio v filmu predstavlja naše omejeno dojemanje sveta, naše vzorce, naše vsakdanje male drame, našo fizično realnost, kot jo dojemamo v neprebujenem stanju. Zunaj tega studia je prava realnost, ki ni samo fizična. Vendar se moramo najprej prebuditi, da bi jo lahko pričeli iskati. Proces prebujanja je namenjen vsem. Vsak mora zapustiti svoj show in se podati na pot iskanja.

Dejstvo je, da smo v osnovi svetlobna bitja, ne glede na to ali verjamemo, da obstaja še kaj drugega kot fizično ali ne. In dejstvo je, da se vibracija Zemlje spreminja, kar pomeni, da se spreminja tudi naša bit. Naš ego nam skuša nastaviti še zadnje strahove, ki nas preizkušajo ali smo resnično odločeni, da zapustimo svoj omejeni svet. Iluzija se razblinja. Trumanu je nazadnje uspelo zapustiti svet, ki se je 30 let gradil okoli njega. Čas je, da to storimo tudi mi in odkrijemo, da za omejitvami fizičnega sveta, stoji nov, lepši svet, ki nima omejitev in kjer ne potrebujemo režiserja, da bi nam pisal scenarij.