Usoda, karma in mi

Nekateri verjamejo v usodo, drugi ne. Da je že vse določeno, brez možnosti spreminjanja. Takšna je usoda. Tako nam je določil Bog. Drugi Verjamejo v karmo. Da je to življenje posledica prejšnjih. Da moramo popraviti krivice, ki smo jih nekoč storili. Ali pa drugi nam. Obe možnosti jemljeta nam samim možnost odločanja. In to nima smisla. Vse vere učijo o svobodni volji človeka. Ste se kdaj vprašali kaj to pomeni? Da imamo svobodno voljo? Nič drugega kot možnost odločanja v vsakem trenutku. Naša duša na poti iskanja svoje božanskosti se ima vsak trenutek možnost odločiti kako bo delovala, kaj bo izbrala.

Ljudje smo takšni, da težko priznamo, da smo se zmotili. Zato je še toliko težje, da bi priznali, da smo si to (in vsa druga) življenja sami izbrali. Naš človeški um to zelo težko sprejme: Kako? Sam sem si izbral vse preizkušnje in težave? Saj nisem neumen! In vendar naša duša točno ve, kaj potrebuje. Katere lekcije mora dati skozi, da bo dosegla naslednjo stopnjo. In ve, kje potrebuje pomoč. Zato se dogovori z drugimi dušami, da se bodo v zemeljski razsežnosti srečale. Naš um nikoli ne bo mogel doumeti prepletenosti poti različnih duš. Kako je v kozmosu vse urejeno, da se določene stvari zgodijo ob pravem času na pravem kraju. Naključja, usoda ali nespremenljiva določenost?!

Že dolgo nazaj sem imela sanje, ki so bila bolj astralna projekcija, kjer so vodniki na meni razumljiv način pokazali, kako pravzaprav deluje ta naša "usoda". Pred inkarnacijo v zemeljsko razsežnost si naša duša zada neko generalno nalogo, ki se kasneje kaže kot namen, smisel življenja. Ponavadi to niso nekakšne komplicirane naloge, ampak čisto preproste stvari, ki pa jih z našim umom (ne) dojamemo skozi življenje. Na primer sprejeti sebe. V vseh situacijah. Duša si bo izbrala prostor in čas, kjer ji bo to omogočeno. Dogovorila se bo še z drugimi dušami, ki ji bodo pri tem pomagale. Na ta način se bo utelesila v družini, ki ji bo nudila takšne pogoje, ki ji bodo pomagali. Ko se duša pripravlja na to življenje, ne gleda, ali se ji bodo dogajale dobre ali slabe stvari, ampak se osredotoča na način, ki bo njej najbolj pomagal, da se nauči sprejeti sebe. Ker je vsaka duša individualen izraz Stvarnika, je tudi njen način enkraten. Nekatere duše bodo tako izbrale okolje, ki jih bo zatiralo in zaničevalo in bodo prisiljene v svoji človeški podobi poiskati samo sebe in se tako prepoznati in sprejeti, druge duše si bodo morda izbrale okolje, ki jih bo podpiralo na vseh nivojih pa njihov zemeljski jaz tega enostavno ne bo prepoznal.

In kje se sedaj vključi možnost izbire? Znotraj okolja, časa in prostora, ki smo si ga izbrali, se lahko poljubno premikamo. Vedno, v vsakem trenutku in situaciji izbiramo svoj odziv, svoj izbor. Pri vsem tem se je potrebno spomniti, da čas in prostor obstajata samo v zemeljski razsežnosti. Zato je mogoče tudi to, da duša izpolni svojo lekcijo hitreje kot je bilo "načrtovano" in se že v zemeljskem času loti naslednje lekcije. Na ta način lahko predela več stopenj. Možnosti je veliko, scenarije pišemo sproti. In tako lahko pridemo do zaključka, da nič ni določeno. Vse je možnost, vse je izbira.

"Sistem" reinkarnacije in karme največkrat primerjam s fakulteto. Vsaka fakulteta ima svoj program in svoje profesorje ter s tem povezane lekcije. K vsakemu predmetu sodijo predavanja in vaje. Da bi opravili letnik je potrebno opraviti toliko in toliko izpitov. Vsak izpit lahko opravljamo večkrat. In šele, ko opravimo vse izpite, gremo lahko v naslednji letnik. Sami izberemo ali bomo na predavanja hodili ali ne, kako se bomo pripravljali na izpite in kako jih bomo opravljali. Večina odločitev je prepuščena nam samim. Znotraj fakultete – življenja.