9. 03. 09

Svoboda notranjega bitja

Slika je od TUKAJ

Ste vedeli, da obstaja razlika med vašimi vzorci in vzorci, ki ste jih prejeli od drugih ljudi? Na prvem mestu so vzorci, ki smo jih prejeli od naših staršev. Prvih 20 let življenja smo preživeli skupaj z njimi in že v najzgodnejših letih smo se učili odzivanja na situacije, odnose in življenje samo. Vsak med nami se zaloti, da se včasih obnaša ali odziva natanko tako kot to počne naša mama ali oče. Včasih nam to odgovarja, drugič nam povzroča težave. Če nezavedno posnemamo samo obnašanje, pomislite koliko smo »pobrali« na drugih nivojih: čustva, strahove, mentalne vzorce. Vpletli smo jih v naše lastno doživljanje sveta.

Pravijo, da se do 3. oz 4. leta starosti intenzivno razvija desna polovica naših možganov, ki je povezana s čustvi, domišljijo in intuicijo. Leva polovica možganov, ki je povezana z logiko, besedami in jezikom, pomnjenjem se razvija od tretjega leta naprej. To pomeni, da na začetku življenja razvijamo svoje čustveno telo in vanj vsrkavamo vtise, ki jih prejemamo iz svoje okolice. V tem obdobju dobimo vase čustveni odtis svojih staršev, bratov in sester, starih staršev in odnosov, ki prevladujejo med njimi. Če česa nismo dobili ali smo nečesa dobili preveč, nas to spremlja celo življenje.

Potem se nam prične razvijati leva, razumska polovica možganov, ki naše izkušnje skuša praktično povezati, sestavlja sliko sveta, ki jo pričnemo razumevati. Oblikovati se pričnejo stališča, prepričanja, navade in mentalni vzorci. Kar nam povedo to verjamemo, ker še nismo razvili kritičnega uma – ta pride na vrsto kasneje, ko imamo dovolj znanja, da ga lahko med seboj primerjamo.

Vse te plasti, ki se oblikujejo na začetku inkarnacije, se dopolnijo še z izkušnjami skozi katere gremo na poti odraščanja in oblikuje se naša fizična osebnost, s katero se ponavadi istovetimo. Potem pa pride (ali pa ne) obdobje, ko se pričnemo spraševati kdo smo in kam gremo. Takrat začnemo najprej preučevati te zunanje plasti razuma in čustvenega telesa. Z opazovanjem svojega vsakodnevnega obnašanja, odzivanja in delovanja lahko ugotovimo od koga ali kdaj smo dobili določen vzorec. Da je določena enkratna izkušnja »kriva« da se v situacijah vedno obnašamo kot takrat. Ob tem naj z vami delim svojo najljubšo modrost:

Rekel je zavrnjeni ljubimec: Nikoli več se ne bom zaljubil! Učitelj mu je odvrnil: Kot mačka si, ki se je spekla, ko je sedela na vroči peči in sedaj sploh noče več sesti!

Plast za plastjo, vzorec za vzorcem pridemo do vzrokov in jih razrešimo. In takrat nas prenehajo omejevati vse omejitve, ki smo si jih nabrali v tem življenju. Na novo lahko »sprogramiramo« vzorce, ki jih želimo, ki nam pomagajo naprej in nas ne zadržujejo v preteklosti. In takrat začutimo, kaj pomeni biti svoboden. Začutimo, da se nam ni več potrebno skrivati za maskami, ampak smo lahko to, kdor v resnici smo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar