23. 08. 12

Definicija uma

Dr. Dan Siegel je pred 20 leti zbral skupino znanstvenikov z vseh področij znanosti, da bi raziskovali um. Skupne definicije uma kot takega namreč ne poznamo. Ogromno že vemo o možganih kot organu, um pa je največkrat definiran zgolj kot posledica delovanja možganov. Skupina znanstvenikov je tako pričela iskati definicijo uma. Že pri definiciji možganov se je izkazalo, da jih ne moremo obravnavati kot samostojen organ, temveč so preko živčnega telesa povezani s celotnim telesom. S tem so možgane integrirali v človeka kot celoto in izhodišče za preučevanje uma se je spremenilo.

Zgradba možganov kot samostojnega organa je neverjetna. Možgani se nenehno spreminjajo, saj so sestavljeni izv 100 milijonov nevronov, med katerimi potekajo sinaptične povezave. Vsak nevron ima lahko 10.000 možnih sinaptičnih povezav. Ko so izračunali koliko možnih kombinacij vklopov povezav se lahko ustvari, so prišli do številke , ki presega znano število atomov v vesolju. Povezave med nevroni se nenehno spreminjajo in v življenju enega človeka to pomeni neskončno število kombinacij. Spreminjanje povezav med nevroni dejansko nenehno fizično spreminja strukturo možganov.  Novi nevroni rastejo celo življenje.

Ker so možgani povezani s celotnim telesom, se število impulzov in kombinacij še poveča. Senzacije v telesu ustvarjajo tok energije in jo signalizirajo možganom. Zato govorimo o utelešenih možganih (en. embodied brain). Tako se možgani spreminjajo zaradi toka energije in informacij, ki jih sprejemajo. V vsakem trenutku se tako ustvarja subjektiven vtis in vklapljanje oz. izklapljanje nevronskih povezav ustvarja subjektiven zemljevid, notranje zaznavanje, ki mu pravimo um. Ta subjektivna notranja zaznava je globoko socialna, saj se šele v interakciji z drugimi sproži notranji sistem, ki ustvarja pomen. Kar se dogaja okrog nas, vpliva na naše občutje. Šele v odnosu z drugimi se ustvari um.

Definicija uma torej sledi: um je proces telesnega in odnosnega značaja, ki regulira tok energije in informacij. Ni produkt možganov, ne nastaja neodvisno, ampak nastaja v celotnem človeškem telesu kot posledica interakcije z okolico. Ni samostalnik, ampak je glagol! Ima vse značilnosti samo organizirajočih se kompleksnih sistemov s katrimi se ubada matematika. Matematična definicija kompleksnih sistemov se glasi: samo-organizacija je proces, ki nastane kot posledica interakcij med elementi sistema.

Um regulira interakcije skozi proces monitoringa in prilagajanja. Ko opazujemo druge, se odzivamo na njihovo delovanje. Emaptija tako pomeni videti um drugega. To je področje nove znanosti imenovanje medosebna nevrobiologija (en. interpersonal neurobiology).

Znanstveno potrjeno dejstvo je, da je um mogoče trenitrati in spreminjati in s tem dejansko spreminjamo funkcijo in strukturo možganov.  Če pogledamo dobro delujoče kompleksne sisteme, se med njihovimi deli ustvarjata harmonija in ravnovesje. Ko so vsi deli med seboj v ravnovesju, so med seboj idealno integrirani in delujejo brezhibno. Ko skrbimo, da je naš um v ravnovesju, ko integracija notranjih in zunanjih impulzov poteka uravnovešeno, to vpliva na fizično strukturo možganov, ki nadalje uravnavajo fizično strukturo telesa. S tem je znanstveno potrjeno, da se vsak proces, ki spodbuja integracijo in deluje harmonično odraža v zdravju celotnega organizma.



Besedilo je povzeto po predavanju dr. Dana Siegla za RSA
Dr. Dan Siegel je ustanovil Mindsight institute, ki promovira raziskave uma ter vpliv harmoničnega delovanja posameznikov v medosebnih odnosih na harmonično delovanje skupnosti ter s tem družbe kot celote.