20. 03. 13

Ekonomika izobraževanja


Ekonomika izobraževanja je ena od kategorij upravljanja s človeškimi viri. Gre za oceno odložene dodane vrednosti napram takojšnjemu zaslužku. Če torej naredim srednjo šolo in se takoj zaposlim, bom v naslednjih 4 letih zaslužil že štiri letne plače, ter v tem času verjetno tudi že napredoval. Na drugi strani imam možnost, da še 4 leta študiram, dobim dodatna znanja, ki bodo vredna toliko več, saj bodo doprinesla k dodani vrednosti proizvodov ali storitev na delovnem mestu na katerega se bom zaposlil. Znanje je torej vrednoteno več kot ročne spretnosti. Ta princip je deloval, dokler je bilo delovne sile za ročna dela več kot tistih, ki so se odločili za nadaljnje šolanje.  Osnova vrednosti je namreč omejenost določenega resursa. Manj kot ga je, več je vreden. znanje pa je danes postalo dostopno praktično vsakomur.

Se sprašujete, kaj ima to opraviti z osebnim razvojem? Enak princip se namreč pojavlja tudi na področju duhovnega in osebnega razvoja. Tudi tu vlada ekonomija. Ko se je na primer pojavilo zdravljenje z reiki energijo, so prvi reiki zdravilci odštevali velike vsote, da so bili iniciirani v posamezne stopnje. Danes je reiki zdravilcev veliko in reiki energija je postala vsakomur dostopna ter zato cenejša. Pojavijo se različne tehnike, znanja, ki so na začetku težko dostopne in zato zelo drage, kasneje postanejo dostopne širšemu občinstvu in zato tudi cene padejo.

Še bolj cene padejo, ko se ta znanja in tehnike pojavijo v knjigah. Zakaj bi nekomu plačeval, če si lahko v knjižnici sposodim knjigo ter ta znanja in tehnike dobim zastonj? Zakaj bi nekomu plačeval za terapijo, da mi bo povedal tisto, kar pravzaprav že vem in mi moji prijatelji govorijo že dve leti? Dostopnost informacij razvrednoti njihovo vrednost in nismo več pripravljeni plačati za nekaj, kar je vsakomur dostopno. Pa je temu res tako? Kje se potem skriva prava vrednost? Kaj se sploh še splača in ali se mi vložen denar sploh lahko povrne?

Poglejmo z drugega zornega kota. Ko nekaj plačamo, pričakujemo v zameno nekaj, kar je vredno ravno toliko. In to potem v tej vrednosti in s to intenziteto tudi cenimo. Če kupimo diamant, ga bomo hranili v posebni škatlici, na posebnem mestu ter si ga nadeli za posebne priložnosti, navaden ametist pa bomo prekladali po predalih, žepih in se ne bomo preveč sekirali, če ga bomo kje izgubili.

Prenesimo sedaj to na znanje in informacije. Knjigo, ki si jo brezplačno sposodimo v knjižnici, bomo prebrali ob tem si bomo za kratek čas dvignili vibracijo, potem pa živeli naprej po svojih vzorcih kot prej. Energetsko tehniko ali iniciacijo bomo opravili, en čas se bomo malo samoterapirali, potem pa počasi pozabili in opustili dejavnost, dokler ne bo kaj hujšega, ko se bomo ponovno spomnili na energetsko pomoč.

Dejstvo je, da je brezplačna informacija vredna točno toliko, kolikor smo zanjo plačali – NIČ. In brezplačna terapija deluje samo v tistem trenutku, sprememb pa zaradi nje v življenju ne bomo delali. Saj nismo nič vložili, da bi lahko kaj pričakovali v zameno.

Informacije in znanje je potrebno nadgraditi in ga znati uporabiti za doseganje boljših rezultatov, inovativnih idej, konkretnih rešitev. In takrat je vrednost lahko visoka. Znati teorijo prenesti v prakso je dodana vrednost, ki ima zato lahko visoko ceno. Drugače je le še ena teorija, ki res ni vredna počenega groša.
Razmislite o tem. 

Nadaljevanje preberite TUKAJ