Ljudje smo scenaristi, režiserji in glavni igralci v svojem lastnem filmu. Kajti naše življenje v fizični realnosti je kot film. Najprej si duša omisli scenarij, z našimi lastnimi odločitvami in interpretacijami si režiramo življenje, ki ga v glavni vlogi tudi sami odigramo. Žanri (različna življenja) se med seboj razlikujejo: od poučnih do solzavih, komedijantskih in kriminalnih življenj pa do dolgočasnih, ljubezenskih dram. Vse smo že režirali in še precej nas čaka. Vse dokler si ne bomo zaslužili pravega oskarja za življenjsko delo: razsvetljenje v »dvorani večnosti«.Da smo res v svojem filmu, je moč dojeti, če opazujemo svoje misli. Kadar se znajdemo v določeni situaciji v katero smo močno čustveno vpleteni, pričnemo razmišljati v smislu »kaj pa če...« in v glavi se nam prične odvijati film. Največkrat se to dogaja v odnosih, ko v svoji glavi delamo namišljene pogovore v smislu: če mi bo rekel to in to, mu bom nazaj odvrnil to in to in potem se prične v glavi odvijati celoten pogovor. Še huje je, ko razmišljamo, če mi bo naredil to, mu bom jaz naredil/rekel... In ko do situacije dejansko pride, mislimo, da smo nanjo že popolnoma pripravljeni in oseba naredi ali reče nekaj, česar nismo »napisali« v našem scenariju. In odreagiramo na čisto drugačen način. Kasneje pa se tepemo po glavi zakaj nismo naredili ali rekli tega ali onega.
Ujeti smo v svoj lasten scenarij, ki ga projiciramo v druge. Ker pa imajo drugi ljudje svoje scenarije, reagirajo v skladu z njimi. Ko je na režiserskem stolčku naš Ego je življenje precej bolj podobno telenoveli kot pravemu filmu. Odpiranje k višjemu jazu, nam omogoči, da prenehamo osebne scenarije pisati vnaprej. Vključimo se v mnogo širši scenarij, ki je napisan na mnogo višji ravni. Režiser takšnega filma je izkušen in moder in nas usmerja z ljubeznijo. Njegova filmska ekipa je sestavljena iz angelov in bitij svetlobe. Ko se prepustimo Njegovemu vodstvu, se naš film iz telenovele preobrazi v zares dober film z globoko vsebino in v nas pusti neizbrisen pečat. Nauči nas mnogočesa in rezultati nas dvignejo na povsem novo raven.
Film se vedno zaključi s smrtjo glavnega igralca in naša duša je vedno prisotna na premieri končanega filma. Je njegov edini kritik in od ocene filma je odvisen naslednji »scenarij«. Kaj si bomo ogledali na premieri filma, ki ga trenutno snemamo? Smo zadovoljni s trenutnim napredkom snemanja? Kje je potrebno popraviti scenarij? Kdo sedi na režijskem stolčku? Če posodobimo Shakespeara: življenje je film in mi njegovi scenaristi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar