Vilinski svet

Nekaj let nazaj sem prebrala knjigo Marka Pogačnika Elementarna bitja. Kot bi vstopila v svet pravljic: vile, škrati, favni in mnoga bitja narave. Od takrat sem v gozd hodila z večjim veseljem pa tudi lepote narave so se mi razkrile v popolnoma novi luči. Od takrat se tudi opravičim vsaki rastlini, ki jo obrežem ali zanemarim, ker vem, da zanjo skrbi vila. Ta vikend pa sem prebrala kako se je z vilami srečala in spoprijateljila Doreen Virtue. Najprej nekaj o vilah.

Vile so angeli varuhi narave. Njihova energija je gostejša kot angelska in njihovo telo je etersko, kar pomeni, da je vidno le redkim. Ker je njihova vibracija nižja, tudi njihova ljubezen ni več popolnoma brezpogojna. Za vile pravimo, da imajo ego in se zato lahko tudi razjezijo. Vile skrbijo za rastline, negujejo jih in jim dovajajo energijo za rast in cvetenje. Če ljudje s temi rastlinamo ravnamo brezvestno, se vile razjezijo in lahko tudi kakšno “ušpičijo”. Z vilami je zato potrebno ravnati malce bolj previdno. Njihovo naklonjenost si pridobimo, kadar jim pomagamo skrbeti za rastline pa tudi za okolje. Ker vile niso v fizičnem telesu, ne morejo pobirati smeti, zato so nam hvaležne, če to storimo mi. Ko urejamo svoj vrt ali okenske rože z ljubeznijo, pridejo vile v večjem številu k nam in zato rože bolje cvetijo. Tako kot ljudje potrebujemo njihovo pomoč, tudi vile potrebujejo našo.

V petek sem tako brala knjigo Zdravljenje z vilami in že med branjem so se mi v mislih kazale slike, kje v okolici vikenda ležijo smeti. Približno mesec dni nazaj je nekdo poleg smetnjaka odvrgel gradbeni material med katerim je bila tudi piksna neke tesnilne pene. Ker je bilo tisti dan močno sonce, je piksna eksplodirala in pena se je razpršila po grmovju in drevju okoli smetnjaka. Zvečer, ko sem šla spat, mi slika te umazanije sploh ni šla iz glave. Včeraj zjutraj pa sem pomislila: tiste umazanije očitno ne bo nihče pospravil. Vzela sem rokavice in škarje in se odpravila na čistilno akcijo. Nisem počistila samo pene, ampak še vse plastenke, steklenice in piksne, ki so ležale v grmovju za smetnjakom. Popoldan, ko sem peljala Dima na sprehod, sem opazila in pobrala prav vse smeti na in ob poti. Ko sva prišla nazaj, so mi vile izkazale hvaležnost tako, da so odprle cvetke tulipanov na cvetlični gredi.

Vile so dobile novo prijateljico in v njihovem imenu pozivam vse, da prenehajo verjeti, da so vile samo v pravljicah. Vile so tukaj, z nami in okoli nas in nas pozivajo, da verjamemo vanje in jim pomagamo negovati naravo. S tem negujemo tudi sebe, saj smo tudi ljudje del narave.