Torej, kaj bi počeli, če denar ne bi bil problem? Če se resno vprašate to vprašanje in se potrudite, da si nanj odgovorite... kakšen je vaš odgovor?
To vprašanje sem postavljala kandidatom na razgovorih za službo, ko sem delal še v kadrovski agenciji (več kot 10 let nazaj). In vedno sem s posebno žalostjo sprejela odgovor: "Ne vem. O tem nisem razmišljal-a." Rada bi rekla, da sem dobila takšen odgovor od polovice vprašanih. Toda resnica je, da sem dobila takšen odgovor pri 9 od 10ih kandidatov. To vprašanje sem postavlajla celotno svojo kadrovsko kariero. In ta odstotek se ni kaj dosti spreminjal.
Potem sem se odločila za spremembo kariere. Odločila sem se, da je dovolj korporativnega sveta. pa ne zato, ker ne bi pri svojem delu uživala. Ne. Svoje delo sem imela neizmerno rada in z veseljem sem ga opravljala. Žal je bilo to delo znotraj sistema. In ta mi ni več odgovarjal. V meni je vrela želja, da naredim svoj posel, da sem 100% na voljo ljudem, ki potrebujejo pomoč in podporo na osebni ravni. Na strokovni kadrovski ravni sem namreč vedno trčila ob mejo osebne intime in težav posameznika, kamor nisem bila prepričana, da lahko vstopim v imenu delodajalca in njegovega interesa po povečanju učinkovitosti zaposlenih.
Začela sem se pogovarjati z ljudmi. Svetovanja, ridingi, coaching in pogovori kar tako. In odkrivala, kako ljudje razmišljajo. Kako nesrečni so v resnici, ko hodijo v službo, kjer izpolnjujejo sanje nekoga drugega. Največkrat brezosebnega sistema. Ugotovila sem, da so ljudje svoje sanje pozabili, jih pustili v preteklosti, največkrat v otroštvu. Ugotovila sem, kako je izobraževalni sistem naredil več škode in koristi sanjam in vizijam mladih.
In denar je hitro postal glavna kategorija odločanja. Imam denar za to, kar želim ali ne? In sanje so manj pomembne od preživetja, zato pridejo zadnje na vrsto. Takrat, ko denarja že zmanjka. Ljudje so svojim sanjam odvzeli pomembnost. Starši, šola, kariera, družina so pri tem pomagali. In še pomagajo. Pomembno je, kaj pravijo drugi. In potem pride situacija, ko ne morete kar pustiti vsega. imate družino. Imate neko povprečno kariero s še kar dobrim osebnim dohodkom. Imate, hišo, avto, ki ga je treba vzdrževati. In kredit. Imate partnerja, starše, taščo, ki vas ne razume in ne podpira, da bi morda naredili vsaj prvi korak k svojim sanjam.
In imate vsa prepričanja, ki izvirajo iz tega. In ta vam govorijo, da ne morete, da se ne splača, da je predaleč, preveč naporno. Da bi bilo potrebno preveč energije, preveč časa in denarja, da bi lahko sploh sanjali o sanjah, kaj šele, da bi jih dosegli.
Ugotovila sem, da ljudje ne vidite, kako bi sploh lahko prestopili iz sedanjega življenja v tisto, ki si ga želite. Med tukaj in tam zeva globok prepad in vi ne vidite poti čez. In, ker ne vidite, ne naredite niti prvega koraka.
Dejstvo je, da ni potreben preskok iz ene skrajnosti v drugo. Potrebni so vmesni koraki. Toda vprašanje je ali je želja po tem, kar bi želeli početi dovolj močna, da ste pripravljeni tudi na vmesne korake? Kaj ste se pripravljeni vmes naučiti? Koliko ste pripravljeni biti disciplinirani, predani in osredotočeni na svojo vizijo?
Vem, da je najprej potrebno pričeti pri sebi. Pri svojih prepričanjih. Spremeniti lastno vibracijo razmišljanja, čustvovanja in delovanja. Priklopiti se je potrebno na prave informacije. Na pravo vibracijo. To vem in povem iz lastne izkušnje, ker sem se pred 3 leti precej namučila, da sem preživela, ko sem skočila iz varne zaposlitve na svoje in ni bilo prihodkov za osnovne stvari. Ko sem pretaknila vse žepe, predale in stanovanje, da bi našla še kakšen kovanec za 1 evro, tako sem bila brez denarja. Danes pa z lahkoto plačujem najemnino za stanovanje s 60 kvadratnimi metri, imam čistilko, ki pride enkrat na teden, imam svoj avto, nenehno se izobražujem ter učim pri najboljših (ki nimajo poceni kotizacij).
In zato sem bila najbolj navdušeno bitje pod soncem, ko sem prišla v stik z on-line izobraževalno platformo imenovano BigU Akademija. Ker sem v njej našla vse tisto, do česar sem morala pred tem 3 leta odkrivati, se mučiti in naprezati sama. In sedaj to živim. In BigU me pri tem samo nežno podpira, da ne zaidem stran od te vibracije. Vibracije, ki mi omogoča, da se učim od najboljših in zato vem, da sem tudi sama v tej vibraciji in zato začenjam šteti uspehe.
Avgusta 2015 sem bila na povabilo dr. Špelce Morojna gostja na seminarju Bodi obilje skupaj s Smiljanom Morijem in Petro Škarja. Oktobra sem se učila od top britanske hipnoterapevtke Marise Peer. Februarja 2016 sem stala kot govornica na odru skupaj z dr. Zoranom Milivojevićem, dr. Vesno Godina, Sanjo Rozman, dr. Veroniko Podgoršek, Edvardom Kadičem, Mileno Miklavčič na konferenci Ljubezen od A do Ž (posnetek predavanja tukaj). V aprilu sem se učila od Lise Nichols, zvezde filma The secret in top ameriško govornico in leto se je šele dobro začelo!
Kaj pa ti? Kje si s svojo vibracijo? Kje so tvoje sanje? Je zanje še upanje? Veš, da brez nič ni nič. Če si za, da ti podarim svojih 15 minut, v katerih ti pomagam najti tvoj prvi korak, mi piši na mail manca(a)info.si tako, da napišeš, kaj so tvoje sanje, kaj je tisto, kar želiš v življenju početi oz. kaj bi počel-a, če denar ne bi bil problem. Recimo, da imaš mesečno rento, ki ti omogoča življenje, ostalo pa počneš, ker v tem preprosto uživaš. Pa prosim naj bo cel stavek, lahko tudi odstavek. Malo se je pa treba potrudit. Napiši tudi svojo telefonsko številko, da te kontaktiram in narediva plan.
Če želiš sam-a na to pot ob podpori najboljših pa imaš možnost prijave na svojo dozo znanja, veščin in pozitivnih vibracij na BigU spletni platformi.
