Vse kar je je energija in so vibracije. Ljudje smo v svojem najglobljem bistvu kreatorji, kar pomeni, da s svojimi mislimi in nameni ustvarjamo – ustvarjamo svoje življenje in smo zato zanj tudi odgovorni. Da pa ni vse tako preprosto imamo tudi temni Ego, ki je nasprotje našega svetlega Višjega Jaza. Svoje življenje torej kreiramo mi sami. Nihče drug. Niti Stvarnik ne posega v našo možnost svobodne izbire. Prav nasprotno, izpolni nam prav vsako željo, ki jo pošljemo v energijsko polje, ki nas obdaja. Želje, ki jih želimo zase in ne posegajo v svobodno izbiro drugega. S svojimi mislimi pošiljamo Stvarniku svoje želje, hotenja, namene. Ker v nefizični realnosti ni dualnosti, ki bi vse delila na dobro ali slabo torej tudi ni dobrih ali slabih želja. Je le način kako in kdaj se nam bo želja izpolnila. In ponavadi se že tukaj zatakne. V nefizični realnosti oz. na energijskih nivojih čas in prostor ne obstajata, kar pomeni, da je božanska časovna uskladitev nekaj drugega kot jo doživljamo ljudje v fizičnem časovno-prostorskem kontinuumu. Če to združimo še z našo nepotrpežljivostjo (že včeraj je bilo prepozno), se nam zdi, da se naše želje tako ali tako nikoli ne izpolnijo ali pa se takrat, ko se izpolnijo že ne spomnimo več, da smo nekaj želeli, za to prosili in v to usmerjali svoje misli in energijo.
Najbolj nazoren primer je denar. Ljudje vedno želimo več denarja, vendar ponavadi niti ne vemo koliko več bi ga želeli ali za kaj bi ga porabili, če bi ga dobili. Če se zazremo globoko vase je to čista resnica! Recimo, da potrebujemo tisoč evrov za točno določen namen pa naj bo to neko izobraževanje ali tečaj, ki bi se ga želeli udeležiti. Za Stvarnika je dovolj že, da izrazimo namen (želim na ta tečaj) in sam od sebe nam bi avtomatično priskrbel vse, kar je potrebno za izpolnitev tega namena. Ampak mi potem sami malo zakompliciramo in začnemo zadeve omejevati. Se pravi, želimo na tečaj, zato potrebujemo tisoč evrov. In začnemo razmišljati, kje bi lahko dobili te evre. V službi je plača premajhna, da bi v takro kratkem času kaj prihranili in to možnost avtomatično izpustimo (pozor, mi smo tisti, ki tako razmišljamo), sem in tja kupimo kakšno srečko, se udeležimo nagradne igre, kjer je možno zelo na hitro dobiti večjo vsoto denarja. Ker nič ne zadanemo, smo že slabše volje in postanemo malo jezni na Vesolje, ki nam ne »odobri« tega denarja. Ker si res želimo na tečaj, se gremo na banko poznižmatt za kratkoročni kredit in ravno takrat je kakšna posebno ugodna akcija, vendar ponavadi še vedno čakamo, da nam bo denar padel z neba, v enem kosu. In tako manifestiramo naprej ter svojo energijo usmerjamo v točno določene kanale, za katere smo spet mi tisti, ki menimo, da bi od tam moral priti denar. Z vsem tem pa pravzaprav omejujemo svoje možnosti in vesolju preprečujemo, da bi nam »organiziral« za nas najustreznejši kanal po katerem bi dobili denar. In ko že obupamo in opustimo vse naše usmerjeno manifestiranje se zgodi. In to na način, ki nas preseneti, ker nanj nismo pomislili.
In tukaj se pokaže zanka našega manifestiranja: ali res mislimo, da smo pametnejši od Stvarnika in Vesolja? Da sami lahko poznamo vse načine, kako naj neka energija (pa naj bo to denar, ljubezen, sreča ali karkoli) pride do nas?! Preveč se opiramo na naše racionalno razmišljanje in analitični um, ki pa je žal omejen. Zato je toliko pomembneje, da poslušamo svojo intuicijo, se povezujemo s svojim Višjim Jazom in svojo Dušo. Na ta način razvijamo tudi zaupanje v Boga, Vesolje, Univerzum, Stvarnika ali karkoli že za nas predstavlja Najvišje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar