22. 06. 07

Angeli so misli Ljubezni, ki nam jih pošilja Bog

Moje spoznavanje in delo z angeli se je pričelo z branjem knjige Osvobajanje od sebe: Thomas in Angeli pravijo (žal knjiga Bernarde Pavko ni več v prodaji, se jo pa dobi v knjižnicah) in prvo srečanje z njimi je sledilo prav kmalu v obliki delavnice. In od takrat so zmenoj in jaz z njimi. Skupaj smo se pretolkli skozi marsikateri izziv in vedno so mi pomagali, da v vsaki situaciji najdem pravo lekcijo, me pripeljali do pravih ljudi in mi priskrbeli marsikateri prost parkirni prostor. Predvsem pa so mi pomagali, da sem se naučila zaupati, da je vedno in povsod za vse poskrbljeno.
Z angeli se pogovarjam vsak dan. Včasih slišim njihove odgovore zelo jasno, drugič mi odgovorijo skozi situacije ali pa preprosto poskrbijo, da jih čutim in se zavedam, da so z menoj. Pravzaprav so zame postali nekaj tako vsakdanjega kot zrak, ki ga diham. Konec koncev jih vdihujem. V vsa svoja telesa. So del mene.
Zanimivo je, ko na internetu berem kanaliziranja in sporočila angelov, se frekvence besed kar nekako ujamejo z angeli, kot jih čutim jaz. In takrat so ob meni kot, da bi mi govorili točno tisto kar berem. Včasih samo preletim tekst in vem o čem govorijo. Drugič uporabljajo zapletnejši jezik za katerega vem, da ga še nisem pripravljena doumeti.
Najraje jih samo občutim v svoji avri. To so izredno nežne energije, ki ustvarjajo intimne trenutke s samo seboj. Kadar sem razburjena (na tak ali drugačen način) vzamem karte in vedno dobim odgovor. Ne potrebujem več knjižice, niti ne rabim prebrati kaj piše na karti. V trenutku dobim vse potrebne informacije, tolažbo in spodbudo. In predvsem mi pomagajo pri odkrivanju moje duše. Vodijo me v njene globine in mi odkrivajo lepoto zemeljskega življenja, ki je polno obilja, veselja in ljubezni.
Angeli so tukaj, sedaj, vedno, da nam pomagajo. Ne glede na to kaj smo zagrešili, kako globoko smo zabredli ali pa pri vseh vsakdanjih zadevah. Samo dovoliti jim moramo in jim zaupati.